Franja

crepapēlle
a crepapelle avv. čez mero; da bi človek počil:
mangiare a crepapelle žreti, čez mero jesti
ridere a crepapelle smejati se, da bi človek počil

cruccio m (pl. -ci) žalost; nadloga, sitnost:
darsi, prendersi cruccio žalostiti se; mučiti se, žreti se

dentellada ženski spol ugriz

a dentelladas z zobmi
romper a dentelladas razgristi
comer a dentelladas požrešno jesti, žreti

disfare^*

A) v. tr. (pres. disfaccio, disfò, disfo) uničiti, uničevati; podreti, podirati; rušiti; razparati; razkopati (tudi pren.):
disfare un vestito razparati obleko
disfare un muro podreti zid
disfare il letto razkopati posteljo
disfare una macchina razstaviti avto

B) ➞ disfarsi v. rifl. (pres. mi disfaccio, disfò, disfo)

1. razsuti se; razpasti, razpadati; stopiti se:
nella tomba i cadaveri si disfano v grobu trupla razpadejo
la neve si disfa sneg se topi

2. požreti, požirati se:
disfarsi dal dolore žreti se od hudega
disfarsi dalle risa pokati od smeha

3. odkrižati se; znebiti se:
disfarsi di qcn., di qcs. odkrižati se koga, znebiti se česa

fegato m

1. anat. jetra:
soffrire, essere malati di fegato biti bolan na jetrih
mangiarsi, rodersi il fegato pren. gristi se, požreti se od jeze
farsi venire il mal di fegato pren. preveč se žreti, preveč si jemati k srcu

2. jetra, jetrca:
fegato alla veneziana jetra po beneško
olio di fegato di merluzzo ribje olje

3. pren. velik pogum, drznost, srčnost:
uomo di fegato pogumen človek
aver fegato biti pogumen

goinfrer [gwɛ̃fre] verbe intransitif

se goinfrer (populaire) žreti

gozzo¹ m

1. pog. ptičja golša

2. žrelo; želodec:
riempirsi il gozzo goltati, žreti
il suo affronto mi sta sul gozzo pren. njegova žalitev mi je obležala v želodcu; njegove žalitve ne morem požreti

3. med. golša

hlasta|ti (-m) schnappen (po klobasi nach der Wurst, za zrakom nach Luft); (hlastno jesti/žreti) gierig essen/fressen; figurativno haschen nach, nachjagen

invidia f

1. nevoščljivost, zavist; zavidanje:
portare invidia a qcn., sentire invidia per qcn. komu zavidati
rodersi d'invidia žreti se od zavisti

2. zavist; ljubosumnost:
essere degno d'invidia biti srečen, zavidanja vreden

Leber, die, (-, -n) Anatomie jetra; figurativ frei/frisch von der Leber weg kar naravnost, brez ovinkarjenja; sich etwas von der Leber reden olajšati si srce; an der Leber fressen žreti (koga)

nervenaufreibend ki gre na živce; nervenaufreibend sein žreti živce

nevoščljívost envidia f

iz nevoščljivosti de (ali por) envidia
umirati od nevoščljivosti morirse de invidia
žreti se od nevoščljivosti consumirse (fam recomerse) de envidia
prebledeti od nevoščljivosti palidecer de envidia
zbuditi nevoščljivost pri kom dar envidia a alg, excitar la envidia de alg

ogre, esse [ɔgr, ɛs] masculin, féminin ljudožerec, -rka (v pravljicah); požeruh, -inja; okrutnež, oderuh

manger comme un ogre žreti, požreševati

pābulum -ī, n (iz *pa-dhlom : pāscere)

1. živalska hrana, klaja, krma: PLIN., SEN. PH. idr., pabula pinguia V., pabula carpit ovis O. se pase, suis equis homines pabula fecit O. je dal žreti svojim konjem.

2. occ. kot voj. t. t. klaja, krma, piča: pabula secare C. seno kositi (in spravljati), pabulum frumentumque convehere C. hrano za živali in ljudi, imperat comparari pabulum N.

3. (človeška) hrana: LUCR., pabula dira VAL. FL. (o ljudeh, ki jih je požrl Polifem).

4. metaf. hrana: LUCR., LACT. idr., caelestia pabula (= ambrosia) O., dederat pabula morbo O., animorum ingeniorumque naturale quoddam quasi pabulum CI., pabulum studii atque doctrinae CI.; šalj.: Acheruntis pabulum PL. žrtev.

palmento m

1. mlinski kamen; mlinske naprave:
mangiare a quattro palmenti pren. žreti, basati se; slabš. mastno služiti

2. agr. stiskalno korito

pāstus -ūs, m (pāscere)

I.

1. krmljenje, hranjenje: ad pastum accedere Ci.

2. meton. krma, hrana: pastum capessere Ci. žreti; tudi človeški živež, živilo, hrana: hominum pastus pecudumque cibatus Lucr.; metaf.: p. animorum Ci. dušna paša. —

II.

1. (po)pasenje, žr(e)tje: eius herbae Plin.

2. meton. paša, pašnik: Lucan., Gell. idr., equus in pastum equarum tendit V.

pig¹ [pig] samostalnik
prašič, svinja; svinjina.
tehnično šibika, kos surovega železa, kalup za vlivanje; pomarančni krhelj
pogovorno umazanec, požeruh, svinja

in pig breja (svinja)
sucking pig odojek
guinea pig morski prešiček
ameriško, sleng blind pig skrivna točilnica
figurativno to carry pigs to market hoteti kupčevati
to bring one's pigs to a pretty (ali wrong) market narediti slabo kupčijo
figurativno to buy a pig in a poke kupiti mačka v žaklju
pigs in clover ljudje, ki so hitro obogateli, pa ne vedo kam z denarjem; vrsta družabne igre
to go to pigs and whistles iti rakom žvižgat, propasti
in less than a pig's whistle na mah
ameriško, sleng in a (ali the) pig's eye! traparija!
when the pigs fly nikoli
to make a pig of o.s. požrešno jesti, žreti
please the pigs če bo šlo vse po sreči, če bodo okoliščine dopuščale
pigs might fly čudeži se utegnejo zgoditi
to stare like a stuck pig gledati ko zaboden vol

pōrco

A) m (pl. -ci)

1. pog. prašič:
essere grasso come un porco biti debel kot prašič
essere sudicio come un porco biti umazan kot prašič
mangiare come un porco jesti, žreti kot prašič

2. svinjina

3. pren. pujs, svinja, pacek

B) agg.

1. slabš. svinjski, ostuden, gnusen

2. inter. vulg.:
porco mondo! tristo hudičev!
porca miseria! porca l'oca! da bi ga (jo, itd.) strela!

pourceau [purso] masculin prašič (tudi figuré)

pourceau d'Epicure oseba, ki se valja v čutnih nasladah
bâfrer comme un pourceau žreti ko prašič
jeter des perles aux pourceaux (figuré) metati bisere prašičem; da(ja)ti komu stvari, ki jih ne zna ceniti
étable féminin à pourceaux (figuré) svinjak

strippapēlle pog.
a strippapelle:
mangiare a strippapelle žreti, nažreti se