Franja

пасовать

1. izpustiti eno igro (pri kvartanju);
перед ним я пасую (pren.) pred njim se umaknem, pred njim sem brez moči;

2. (šport.) prepuščati žogo

balle [bal] féminin

1. žoga, žogica

2. militaire krogla, svinčenka, izstrelek

3. commerce bala, velik omot, zavoj (blaga)

4. pleva

5. populaire frank

balle de tennis, de golf žoga za tenis, za golf
balle de fusil, de revolver, de mitrailleuse krogla za puško, revolver, mitraljez
balle éclairante, incendiaire svetilni, zažigalni izstrelek
balle traçante, traceuse izstrelek, ki pušča svetlo sled za seboj
balle perdue krogla, ki je zgrešila svoj pravi cilj
à l'épreuve des balles varen pred kroglami
la balle de match žoga, zadetek, ki odloči tekmo
à vous la balle vi ste na vrsti
avoir une bonne balle imeti čeden obraz
avoir la balle belle imeti ugodno priliko
enfant masculin de la balle oseba, ki opravlja isti poklic kot oče (zlasti gledališki igralci)
être atteint, frappé, blessé par une balle dobiti rano od krogle
faire balle (figuré) zadeti
mettre, loger une balle dans le but zadeti cilj
mettre en balle zaviti, zamotati v bale (omote)
j'ai payé ça 300 balles za to sem plačal 300 frankov
prendre, saisir la balle au bond izkoristiti ugodno priliko
renvoyer la balle (figuré) odrezavo odgovoriti; svojo neprijetno obveznost preložiti na ramena koga drugega
se renvoyer la balle drug na drugega valiti odgovornost za kaj
reprendre la balle de volée prestreči žogo, preden pade na tla
tirer à balles streljati z ostrimi naboji

ballon [balɔ̃] masculin (velika) žoga, nogometna žoga; balon, zrakoplov; steklen balon, velika trebušasta steklenica; gora z zaokroženim vrhom (zlasti v Vogezih)

ballon captif z vrvmi na zemljo privezan balon
ballon d'essai poskusni balon (tudi figuré)
ballon de football, de basket-ball, d'entraînement nogometna, košarkaška žoga, žoga za vaje v boksanju
ballon d'oxygène steklenica s kisikom
ballon de barrage, de protection, d'observation zaporni, zaščitni, opazovalni balon
nacelle féminin du ballon gondola, ladjica balona
arrêter le ballon de la main ubraniti, ustaviti žogo z roko
donner un coup de t ête au ballon z glavo suniti žogo
être rapide sur le ballon hitro startati na žogo
être enflé, gonflé comme un ballon (figuré) biti zelo nadut
faire ballon (populaire) morati se čemu odreči
maniement masculin du ballon obvladanje žoge
monter en ballon vzleteti v balonu
passer le ballon podati žogo
pousser le ballon dans le but, dans les filets suniti žogo v vrata, v mrežo

balzo¹ m

1. odskok, odboj, skok:
prendere la palla al balzo ujeti žogo; pren. zgrabiti ugodno priložnost

2. poskok, nenaden gib:
fare un balzo poskočiti, planiti

3. pren. velik skok, veliko napredovanje:
fare un balzo nella propria carriera napraviti velik skok v karieri

battledore [bǽtldɔ:] samostalnik
perača; lopar

botanika battledore barley vrsta ječmena
battledore and shuttlecock vrsta igre z loparjem in operjeno žogo

bíti (bijem) to beat; to strike; (močno) to whack; (srce) to pulsate, to beat, (močno) to throb, to palpitate, to flutter

ura bije sedem the clock is striking seven
bíti žogo to play football
resnica o tem nam bije v obraz the truth of it stares us in the face
bíti se (boriti se) to fight, to struggle, to combat, to battle with

boxe [bɔks] féminin, sport boks, boksanje, boksarski šport

combat masculin, match masculin de boxe boksarski dvoboj, boks match
gants masculin pluriel de boxe boksarske rokavice
faire de la boxe boksati, gojiti boksanje
s'entraîner à la boxe avec un punching-ball trenirati z boksarsko žogo

brca|ti (-m) brcniti treten; kicken (tudi žogo); dojenček: strampeln; konj: ausschlagen

bŕcati (-am) | bŕcniti (-em) imperf., perf.

1. calciare, tirare calci; scalciare; pog.
brcati žogo giocare al pallone
(kot podkrepitev) naj me koklja brcne, če lažem possa morire ammazzato se mento
inter. naj ga koklja brcne! gli venisse un colpo!

2. calciare, spingere col piede

3. pren. (odpustiti iz službe) licenziare (su due piedi, in tronco)

but [bü, büt] masculin cilj, namen, smoter; zadetek, gól (pri nogometu)

but éducatif vzgojni cilj
au but! gol!
coup masculin au but zadetek, gól
gardien de but vratar (pri nogometu)
dans le but de z namenom da, da bi
de but en blanc naravnost, brez ovinkov; nenadoma, brezobzirno
arriver au but dospeti, priti do cilja
atteindre, toucher le but zadeti, doseči cilj
avoir pour but nameravati
dépasser le but prekoračiti pametno ali zaželeno mero, preseči svoj cilj
envoyer le ballon dans le but poslati, suniti žogo v mrežo
en être à un but partout biti pri rezultatu 1 : 1
frapper au but zadeti, doseči cilj; figuré vedeti pri čem smo, pogoditi, pogruntati
gagner par trois buts à un dobiti tekmo, zmagati s 3 : 1
à la mi-temps, le score était de deux buts à un v polčasu je bil rezultat dve proti ena
manquer le but zgrešiti cilj, streljati mimo (vrat)
marquer, rentrer, réussir un but zabeležiti, zabiti gol
poursuivre un but zasledovati cilj, skušati uresničiti svoj namen
toucher au but bližati se cilju, koncu
viser au but meriti na cilj, ciljati

cage [kaž] féminin kletka; technique ohišje; vratarska loža; majhen, ozek in temen prostor; figuré ječa, zapor; sport vrata, gol

cage à poules kurnik
cage d'ascenseur jašek za dvigalo
cage d'escalier stopnišče
cage d'une horloge okrov pri uri
cage à lapins kolibica za kunce
cage thoracique prsni koš
cage vitrée steklena omara
envoyer le ballon dans la cage (sport) suniti žogo v gol
mettre quelqu'un en cage vtakniti koga v ječo

candela f

1. sveča:
accendere una candela prižgati svečo
accendere una candela a qcn. pren. biti komu brezmejno hvaležen
leggere a lume di candela brati pri sveči
struggersi come una candela hujšati (zaradi bolezni ipd.)
ridurre qcn. alla candela pren. spraviti koga na beraško palico
non valere la candela pren. ne izplačati se
il gioco non vale la candela stvar se ne izplača
essere alla candela pren. bližati se smrti
tenere a qcn. la candela pren. držati komu svečo
avere la candela al naso imeti svečke pod nosom

2. fiz. candela

3. avto svečka

4. šport
a candela navpično:
calciare a candela žogo brcniti navpično

cēntro m

1. središče, središčna točka, center:
il centro della terra zemeljsko središče
fare centro pren. zadeti v polno
essere al centro di biti v središču česa
le vie del centro ulice mestnega središča
centro storico center, mestno jedro

2. polit.
partiti di centro sredinske stranke

3. šport center (igrišča):
mettere la palla al centro dati žogo v center (po zadetku); sredinski igralci; strel v vrata:
parare un forte centro ubraniti močen strel; center, pivot (v košarki)

4. fiz.
centro di gravità težišče

5. center (dejavnosti) (tudi pren.):
centro d'influenza vplivni center
centri di potere centri oblasti

6.
centro industriale, commerciale industrijsko, trgovsko središče
centro fieristico sejem, sejemski kompleks

7.
centro didattico šolski center
centro raccolta profughi zbirni begunski center

claudus (st.lat. clūdus, vulg. clōdus) 3

1. hrom, šepast, šepav, kruljav: sutor Pl., deus Ci., (Agesilaus) claudus altero pede N. hrom na eno nogo, cl. utroque pede Vulg., claudi ac debiles equi L., pars (serpentis) volnere clauda V., pede poena (Poena) claudo H. šepava, počasna, claudus ex utero matris suae Vulg. že od rojstva hrom; subst. claudus (clōdus) -ī, m hromec, šepavec: claudus pedibus Vulg. hromonožec, pl. claudi (clodi): Arn., Cypr., Vulg., claudi ac pedum vitio afflicti Lact. šepavci in hromotniki; preg.: iste „claudus“, quem ad modum aiunt, „pilam“ Ci. je prejel žogo kakor kak hromec (ne da bi se mogel zanjo potruditi s svojo močjo).

2. pren.
a) šepav, hrom, oviran, okoren: ad mandata claudus, caecus, debilis Pl.; o stvareh okoren, neroden (poseb. o plovilih, ladjah s polomljenimi vesli na eni strani): clauda navigia aplustris fractis Lucr., contemplatus... claudas mutilasque naves L., clauda et inhabilia navigia Cu., claudae naves raro remigio T.; pesn.: clauda alterno carmina versu O. zaradi pentametra šepave, t.j. elegične.
b) o abstr. omahljiv, nestalen: clauda nec officii pars erit ulla tui O., fides Sil.; ret. brez osnove, ničev: clausulae Q.

contre-pied [-pje] masculin (lov) napačna sled, po kateri gredo psi; popolno, diametralno nasprotje

ma théorie est le contre-pied de la tienne moja teorija je popolnoma nasprotna tvoji
prendre le contre-pied napraviti ravno nasprotno, (lov) iti po napačni sledi
prendre un adversaire à contre-pied (sport) presenetiti, zmesti nasprotnika s tem, da pošljemo žogo na drugo mesto, kot jo pričakuje

controllare

A) v. tr. (pres. contrōllo)

1. preveriti, preverjati; kontrolirati, nadzirati:
controllare un avversario šport pokrivati nasprotnika
controllare la palla šport imeti žogo
controllare il comportamento di qcn. kritizirati obnašanje nekoga

2. obvladovati, imeti kontrolo (nad):
controllare il commercio estero imeti nadzor nad zunanjo trgovino
controllare i propri nervi obvladovati se

B) ➞ controllarsi v. rifl. (pres. mi contrōllo) obvladovati se, obrzdati se; kontrolirati se

crūdus 3 (sor. s cruor)

1. krvav, krvaveč, svež, nezaceljen, nezarasel: crudum adhuc vulnus Plin. iun., vulnera cr. O.; pren.: est aliquis, qui vulnera cruda retractat O.

2. presen, svež, surov, nekuhan: exta cruda victimae L., vitellus, columbae iecur, ovum, album ex ovis, olerum crudi caules Cels., caro Mel., Suet., aliquid estur crudum coctumve Plin., cocus omnia cruda attulit Mart.; kot subst. neutr.: quid tu curas, utrum coctum an crudum edim Pl.; occ. nežgan (o opeki): coctus later sive crudus Vitr., crudo latere moenia struere Cu.

3. pren.
a) surov, neobdelan, neustrojen, grob: corium Varr., Vitr., pero V. ali caestus V. iz neustrojenega usnja, cortice crudo hasta V., solum, spartum Col., scamna Plin., crudis locorum Sil. po še neobhojenih krajih; pren.: lectio non cruda Q. že predelano.
b) negoden, nezrel, nedozorel: poma ex arboribus, cruda si sunt, vi(x) evelluntur, si matura et cocta, decidunt Ci., cr. cortex Val. Fl., palmes Lucan., pruna Col.; (od tod o bitjih): cruda viro puella Mart. še negodna za možitev, equa adhuc protervo cruda marito H. še negodna za … ; noluit … hodie agere Roscius aut crudior fuit Ci. prehripav; (o abstr. idr. stvareh): sed numeris decor est et iunctura addita crudis Pers., studia Petr., amor, rudimenta Stat., funera nepotis Stat. nedavna, servitium T.; occ. še čil, še čvrst, še krepek: cruda deo viridisque senectus V., senectus cruda ac viridis T., cr. senecta Sil., insania crudae senectutis Ap., cr. iuventus Sil. = še ne oborožena, crudos sine viribus annos … refovebat in armis Sil., crudā mente Sil.
c) α) neprebavljen: pavo Iuv., qui crudum ructat Cels. komur se riga po neprebavljeni jedi. β) ne prebavljajoč, s pokvarjenim želodcem, za slabo prebavo (za pokvarjenim želodcem) bolan: alvus Ca., de conviviis auferuntur crudique postridie se rursus ingurgitant Cl., cum ad illud prandium crudior venisset Ci. s precejšnjim „mačkom“, ne (aeger) crudus sumat medicamentum Cels., quia inimicum ludere (namreč z žogo) crudis H., podex velut crudae bovis H. ne prebavljajoče (driskave) krave, dominus crudus aut nauseans Sen. ph.
č) še nerazkrojen, kalen: urina tenuis et cruda Cels.; tudi = še ne dovolj zasičen (nasičen): muria Col.
d) medic. še negoden = še nezagnojen, še neognojen (o tvoru): crudum est, si … Cels.
e) α) po značaju surov, krut, okruten, srep, grozovit, brezčuten, trdosrčen, neusmiljen; le pesn.: Sen. tr., vir Pl., Diomedes, Getae O., dicentem defodit altā crudus humo O., cr. Hiberus, crudo ducente magistro Sil.; enalaga (o stvareh): ensis V., ferrum, bella O., frigus, saxum, vellus Val. Fl., parma, honos Stat. β) (duševno) surov, neotesan, neolikan, zarobljen: cr. rusticitas Hier., ex crudissimo pistrino Cassius ap. Suet.

čuvar mreže frazem
v športu (vratar) ▸ hálóőr, kapuőr
Veselje čuvarja mreže pa ni dolgo trajalo, kajti natanko na polovici prvega polčasa je moral še tretjič po žogo v mrežo. ▸ A kapuőr öröme azonban nem tartott sokáig, mert pontosan az első félidő felénél harmadszor is a hálóba kellett mennie a labdáért.
Da je vrhunski napadalec, je dokazal, ko je skupaj kar 19-krat premagal nasprotne čuvarje mrež. ▸ Azzal, hogy összesen 19 alkalommal győzte le az ellenfelek hálóőreit, bizonyította, hogy első osztályú csatár.
Sopomenke: čuvaj mreže

dator -ōris, m (dare) dajatelj; abs.: Pl., Eccl.; z gen.: Pl., Eccl., laetitiae d. V. (o Bakhu); pri žoganju je dator tisti, ki žogo podaja: Pl.

dirigent samostalnik
1. (umetniški vodja) ▸ karmester, karnagy, dirigensZasedba se bo tamkajšnjim ljubiteljem klasične glasbe predstavila pod taktirko dirigenta. ▸ Az együttes a komolyzene helyi kedvelőinek ad koncertet a karmester vezényletével.
Povezane iztočnice: stalni dirigent, častni dirigent, gostujoči dirigent, glavni dirigent, šef dirigent

2. pogosto v športnem kontekstu (vodja) ▸ vezér, kapitány, karmesterPravi dirigent na igrišču lahko svojo ekipo reši iz domala vsake zagate. ▸ Egy igazi kapitány a pályán majdnem minden szorult helyzetből ki tudja menteni a csapatát.Režiser je v bistvu dirigent celotne ekipe, v kateri so različni profili. ▸ A rendező lényegében a különböző karakterű tagokból álló csapat karmestere.Trener je dirigent, povezuje igralce, žogo in igro, pri čemer mora delati brez napak. ▸ Az edző vezér is egyben, összeköti a játékosokat a labdával és a játékkal, eközben nem követhet el hibát.