Franja

living¹ [líviŋ] pridevnik
živ, živeč, življenjski, živahen; veren

the living živi (ljudje)
while living za časa življenja
within living memory odkar ljudje pomnijo
living death beda
living embers živa žerjavica
living portrait verna slika
living rock živa skala

lurid [l(j)úərid] pridevnik (luridly prislov)
prsten, bled; pošasten, grozljiv, mračen, temen, strašen; krvavo rdeč (nebo); križeč, živ (barva)
botanika umazano rumeno rjav

to cast (ali throw) a lurid light on prikazati kaj v mračni luči

maschiaccio m (pl. -ci)

1. slabš. od ➞ maschio surovež

2. živ deček; možača

Menschenseele, die, človeška duša; figurativ verneint: živa duša, živ krst (nicht eine Menschenseele noben živ krst)

meublant, e [mœblɑ̃, t] adjectif primeren za pohištvo; figuré, populaire živ, divji (otrok)

meubles masculin pluriel meublants vse premičnine v stanovanju

mico moški spol dolgorepa opica; živ, nevzgojen otrok; prskav kozel

dar mico (a) oslepariti, za nos potegniti
quedarse hecho un mico biti osramočen, biti osupel, osupniti

migòljiv -a -o nemiren, živ, živahen: pred očima mi je gorjelo nešto tamno, migoljivo, burno; -ōst ž nemirnost: štreberska migoljiv

mismísimo živ, utelešen

mōbilis -e, adv. mōbiliter (movēre)

1. lahko premičen, gibljiv, gibčen, okreten, hiter, uren, brz, mobilen: Lucr., Pers., turris Ci., folia O., H., oculi lubrici et mobiles Ci. migotave, rivi H. vijugajoči, vijoči se, dentium mobiles Plin. majavi, Iuppiter (kot kip) manu mobilis Plin., sum pernix pedibus, manibus mobilis Pl. brzonog in brzorok, urnih nog in hitrih rok, nervis alienis mobile lignum H. cepetavček, lesen možicelj, marioneta, pajac, mobiliter palpitare Ci., mobiliter ferri, reverti mobilius Lucr., ad bellum mobiliter celeriterque excitari C. lahko in hitro; kot jur. t.t. premično imetje, premičnine: res mobiles Ulp. (Dig.) ali census mobilis Amm.

2. metaf.
a) spremenljiv, nestanoviten, nestalen, omahljiv (naspr. constans, stabilis): Plin. iun., Sen. ph., populus N., Quirites H., animus, voluntas Ci., res humanae fluxae et mobiles S., Galli in capiendis consiliis mobiles C., gens ad omnem auram spei mobilis L. spremenljiv kakor vreme.
b) gibek, gibčen, razgiban, živ(ahen), okreten, vodljiv, upogljiv, uklonljiv, razburljiv, vzdražljiv, razdražljiv: mens, animi natura Lucr., ingenium Sen. ph., Vitr., dum faciles animi iuvenum, dum mobilis aetas V., populus mobilior ad cupiditatem agri L. bolj nagnjen k, parvis rebus mobilis animus L. občutljiv za, mobilior fervor, mobilissimus ardor Ci.

nervōsus 3, adv. -ē (nervus)

1. žilav, žilast, mišičnat, mišičast, kitast: nervosa et lignea dorcas Lucr., mentula Cat., n. poples O., n. loca Cels., n. exilitas, n. partes Plin.; pren. na rastl.: cauliculi Plin.

2. klas. le metaf.
a) (o govoru in govorniku) kitast = krepek, čvrst, živ, jedrnat, jedrén, klén, nazoren, sočen: quis Aristotele nervosior? Ci., dicetur autem … aliquanto nervosius Ci., nervosius qui ista disserunt … qui autem remissius Ci.
b) sploh krepek, čvrst, močan, silen, hraber: vivacitas Val. Max., inventa Prud., vigilanter nervoseque nos, qui stamus in acie, subornes Plancus in Ci. ep.

nèubogljív -a -o
1. neposlušan: neubogljiv otrok
2. nemiran, živ: -i lasje

òjnāk -áka m, òjnak m (t. ojnak)
1. igra, zabava
2. šala
3. oreh, ki z njim v otroški igri zadevajo kupeke orehov
4. ekspr. živ, nemiren otrok

parlant, e [parlɑ̃, t] adjectif govoreč; ki ima dar govora; familier zgovoren; izrazit, živ

cinéma masculin, film masculin parlant zvočni film, kino
horioge féminin parlante ura, ki napoveduje ure
il n'est pas très parlant on ni preveč zgovoren
portrait masculin parlant izredno podoben, živ portret
preuves féminin pluriel parlantes zgovorni dokazi (ki ne potrebujefo komentarja)

parlante

A) agg.

1.
ben parlante ki dobro, pravilno govori

2. pren. jasen, očiten, zgovoren:
prova parlante zgovoren dokaz

3. pren. živ, izrazit

B) m, f govorec

pimpante agg. pog.

1. kričeč

2. ekst. živ, živahen

pinguis -e, adv. -iter (sor. z gr. πῑμελή tolšča, πίων tolst, lat. o-pīmus)

1. tolst(oben), tolščoben, tolstljat, masten, maščoben, debel, dobro rejen (naspr. macer, exilis): Col., Iuv. idr., agnus V., Pl., Thebani Ci., me pinguem vises H.; prolept.: pascere pingues agnos V. dobro vzrediti (vzrejati); subst. pingue -is, n tolšča, mast (med mesom), salo: V., Plin.

2. tolst, masten, sálen, sálast: oleum, olivum, caseus, arvina V., merum H. ali vinum Col. oljasto, oljnato, gosto, močno, ficus H. sočna, coma Mart. pomaziljeni, balzamirani ali = sami po sebi mastni, gosti lasje: Suet., ara V. omočen od masti (in krvi) darilnih živinčet, pyra taedis pinguis V. omaščena (mastna) od smolnatega lesa (smolnice), flamma O. masten (od kadila), solum pinguiter (zaradi mastnosti) densum Col.; pren.: ille pexus pinguisque doctor Q. s skodranimi in namaziljenimi lasmi, načičkani in naličkani (= prelični).

3. metaf.
a) masten, rôden, rodoviten, ploden, obilen, bujen, bogat, poln: horti, humus V., arva Sen. ph., ager Col., solum V. (naspr. s. macrum), sanguine pinguior campus V. poljana, obilno pognojena s krvjo, Phrygia H., Nilus pingui flumine V. z rodovitnim tokom, z rodovitnimi rečnimi nanosi, stabula apum V. medovite, medonosne, polne medu; pren.: pinguius succurrere Icti. močneje, obilneje, izdatneje, pinguius accipere Icti. ne prenatanko, ne preveč natančno; occ. dober, zadovoljiv, povoljen, ugoden, ugajajoč, udoben, prijeten, zlóžen, miren: amor, somnus O., otium, recessus, vita Plin. iun.
b) premazan, namazan: crura luto Iuv., virga Mart. limanica, lepljenica.
c) debel (na otip, za občutek), gost: folium Plin., toga Suet., caelum (zrak) Ci.
d) nerezkega (neostrega, neizrazitega) okusa, blag, mil: sapor Plin., quod pingue dici posset Plin.
e) (o barvi) poln, živ(ahen), kričeč, pisan, barvit, živopisen: colore pingui Plin., iaspis glauco pingui Plin., e candidis coloribus pinguissimus Plin.
f) (o glasu) izgovarjan široko, širok, debel: sonus, verba Q.
g) (o umu) nebister, brez ostrine, top, neroden, neokreten, štorast, okoren: ingenium O., tardo cognomen pingui damus H., pingui Minervā Ci., H. (gl. Minerva).
h) (o govoru) nabuhel, nabrekel, pompozen, preobložen, razkošen, (pre)nadut: poëtae pingue quiddam sonantes Ci. nekako nabreklo se glaseči, facundia (sc. Pindari) Gell.

poluživ -a -o na pol živ

present¹ [préznt] pridevnik (presently prislov)
prisoten, navzoč, pričujoč (tudi kemija)
sedanji, tekoč (mesec)
figurativno v mislih, pred očmi, živ (to)
slovnica sedanji, v sedanjiku (present participle sedanji deležnik)
arhaično pripravljen, pri roki

present company prisotni
present wit odrezavost
the present writer jaz, pisec teh vrstic
present to the mind živo v spominu
to be present at biti navzoč, prisostvovati
ekonomija present value sedanja vrednost

prežív -a -o preživ, vrlo živ

pronto

A) agg.

1. pripravljen

2. hiter, nagel; takojšen; živ, živahen:
cemento a pronta presa hitrovezni cement
effetto pronto takojšen učinek
pronto soccorso med. prva pomoč
ingegno pronto živahen um
pagare a pronta cassa plačati takoj (ob prejetju blaga)

3. nagnjen:
essere pronto all'ira biti nagle jeze

B) inter.

1. ptt halo

2.
pronti pl. šport pripravljeni