Franja

Kranzader, die, Anatomie venčna žila, koronarka

kr̀vāvnice ž mn. med. krvavnica, krvaveča zlata žila

Lebensader, die, življenjska žila

Leitbündel, das, Pflanzenkunde žila

Leiter², der, (-s, -) Mensch: vodja, predstojnik; Buch: vodnik; Technik prevodnik, Elektrizität prevodnik, vodnik; im Kabel: žila

Leitgefäß, das, Pflanzenkunde žila

līmes -itis, m (iz adj. līmus 3 in *i-t idoč)

1. prečnica = prečna pot, omejek, meja, ozara ali griva (med njivami ali vinogradi): O., prodigunt in lutosos limites ac lustra Varr., semitas novosque limites in agro fieri non patiatur Col., l. decumanus Plin. glavna meja od vzhoda proti zahodu, l. transversus Plin. prečna meja od severa proti jugu, per limites foras itur ad agros Isid.

2. meton.
a) ozara kot (črta) mejnica, mejna črta, meja, mejišče, tudi mejnik: partiri limite campum V., saxum antiquum, ingens, … limes agro positus, litem ut discerneret arvis V., ultra limites clientium salis avarus H., quā potestate limites meos commoves? Tert.; pren.: benignitatis fines introrsus referre et illi minus laxum limitem aperire Sen. ph.; poseb. črta mejnica = α) smoter, namen, cilj: l. carminis Stat. β) razlika, razloček: iudicium brevi limite falle tuum O., quaedam perquam tenui limite dividuntur Q.
b) utrjena mejnica, meja, mejna črta, mejni nasip (med dvema deželama): penetrat interius, aperit limites Vell., limite acto T., Romanus limitem a Tiberio coeptum scindit T., cuncta inter castellum Alisonem ac Rhenum novis limitibus … permunita T.

3. posplošeno = sploh cestna črta, proga, cesta, pot, steza: l. Appiae L., extra portam est limes in gymnasium ferens L., eo limite signa extulerunt L., profectus inde transversis limitibus L. po stranpoteh, po stranskih poteh, l. latus L., lato te limine ducam V., laevo limite V. na levo, l. acclivis O., limite recto fugere O., fugientibus me pateant limites Cu.; pren.: si male dicitis, nostro gradiar limite Pl., quasi limes ad caeli aditum patet Ci., idem limes agendus erit O. isto pot bo treba hoditi = po istih sredstvih bo treba posegati.

4. metaf.
a) pot, svetli, ognjeni pramen kometov in drugih nebesnih teles: tum longo limite sulcus dat lucem V., flammiferumque trahens spatioso limite crinem stella micat O., bolis vero perpetua ardens longiorem trahit limitem Plin., sectus in obliquum est lato curvamine limes O. živalski krog, zodiak, l. curvus O. mavrica.
b) struga: l. aquarum O., solito dum flumina currant limite O., haec lympha puellis avia secreti limitis una fluit Pr.
c) žila, črta na dragulju: nigram materiam distinguente limite albo Plin.
d) limites circi prehodi med sedeži v cirkusu: Tert.

Litze, die, (-, -n) vrvica; [Schiffahrt] Schifffahrt žila (jeklene vrvi); Elektrizität pramenka; Technik pramen, pletenica; Technik Textilwesen ničalnica; nitnica

lode [loud] samostalnik
mineralogija rudna žila
britanska angleščina odvodni kanal iz močvirja

majàsil m (t. majasyl, ar.) dial.
1. med. zlata žila, hemoroidi
2. pelagra
3. vrsta ekcema, eczema chronicum
4. bolezensko pokanje kože v dlaneh in na podplatih

Maser, die, (-, -n) lisa, maroga, žila

Maserung, die, vzorec (lesa); žila, maroge

median² [mí:diən] samostalnik
matematika srednjica, razpolovnica
anatomija srednja žila (živec itd.); srednja vrednost

moye, moie [mwa] féminin mehka žila ali plast v kamnu

napénjati -am
I.
1. napinjati, zatezati: napenjati žico, struno
2. nadimati: napenjati jadra, napenjajo ga vetrovi; krave napenja; fižol rad napenja
3. zapinjati: napenjati petelina na puški
4. naprezati: napenjati možgane, mišice
II. napenjati se
1. napinjati se, bubriti: fižol se v vodi napenja
2. naprezati se, napinjati se iz petnih žila
3. baniti se, gorditi se, razmetati se: napenjati se pred ljudmi

natézati
I.
1. zatezati: - vrv
2. murčiti rastezanjem, istezanjem udova, udariti, metnuti na muke
II. natezati se
1. truditi se, upinjati se iz petnih žila
2. natezati se, voditi mučne rasprave

nerve¹ [nə:v] samostalnik
anatomija živec, živčni končič
figurativno hladnokrvnost, pogum, odločnest, moč
botanika žila lista
zoologija žilica v krilu insekta
pogovorno predrznost
množina živčnost, živčevje
poetično kita

he is a bag of nerves prenapet je, ima zrahljane živce
a fit of nerves živčnost, živčni napad
to get on s.o.'s nerves iti komu na živce, dražiti
to have the nerve to do s.th. imeti pogum kaj narediti, drzniti si kaj narediti
to have steady nerves imeti močne živce
nerves of iron (ali steel) jekleni živci
to lose one's nerve zgubiti pogum, zbati se
a man of nerve pogumen človek
figurativno to strain every nerve napeti vse sile
to suffer from nerves biti prenapetih živcev

nervio moški spol živec; žila na listu; kita; moč, sila; duša

nervio de buey bikovka, žilavka
tener (traer) los nervios de panta zelo razburjen biti
tener un ataque de nervios dobiti živčni napad
me crispa los nervios (to) mi gre na živce

nervure [nə́:vjuə] samostalnik
botanika glavna žila lista
zoologija žilica v krilu insekta

nervus -ī, m (nam. *neuros iz indoev. *sneHuro- vez, vrv, tetiva, indoev. kor. *sneHu- sukati, viti, prim. skr. snā́van-, gr. νευρά tetiva, νεῦρον kita, živec, vlakno, vrv, stran, prožnost, lat. neō, sl. nervozen, nem. nervös, fr. nerveux)

1. v pravem pomenu in večinoma v pl. kita = suha žila, tetiva, mišica, živec: his adde nervos, a quibus artus continentur Ci., hoc ali[i] staturam, ali[i] vires nervosque confirmari putant C., recti valentesque nervi Cels., nervorum contractio Sen. ph., nervi in omne corpus ducuntur Cels., nervorum distentio Cels. bolezenski pojavi v živcih, krči, nervorum resolutio Cels. ohromelost živcev, hic primus nervos et venas expressit capillumque diligentius Plin. (o slikarju in ulivalcu kipov Pitagori iz Regija), nervus umbilicaris Tert. popkova žila, digitorum nervos incīdere Lamp.; šalj.: condamus alter alterum ergo in nervom (= nervum) bracchialem Pl. objemiva se torej.

2. occ. meton.
a) tetiva: O., tendens nervo equino concita tela Acc. ap. Varr., erumpit nervo pulsante sagitta V., nervo aptare sagittas V.; od tod meton. lok: turbantem fallere nervo Val. Fl.
b) struna (iz živalskih kit ali črev): omnesque voces (hominis), ut nervi in fidibus, ita sonant, ut … Ci., cantu nervorum et tibiarum tota vicinitas personat Ci., ut enim ex nervorum sono in fidibus, quam scienter ei pulsi sint (kako vešče so ubirane) intellegi solet: sic … Ci., numeros intendere nervis V., tuque testudo resonare septem callida nervis H.; od tod zopet meton. strunsko glasbilo, glasbilo na strune: animi et aurium causa tot homines habet ut cotidiano cantu vocum et nervorum et tibiarum nocturnisque conviviis tota vicinitas personet Ci.; v pl. tudi niti ali žice čeč (lutk, marionet): duceris, ut nervis alienis mobile lignum H. = ti si navadna marioneta.
c) kita, jermen, s katerim se zveže kdo; od tod sploh spona, vez: Vulg., vincito aut nervo aut compedibus Tab. XII, nervo vinctus Pl., ita te nervo torquebo Pl., fures in nervo atque compedibus aetatem agunt Ca. ap. Gell. v sponah za roke in noge, nervo aut compedibus vinciri Gell., nervum appellamus etiam ferreum vinculum, quo pedes inpediuntur Fest.; od tod meton. (kakor v sl.) ječa, zapor, keha: ego te in nervum rapiam Pl., in nervo iacebis Pl., vereor, ne istaec fortitudo in nervum erumpat denique Ter. da te bo to tvoje junačenje naposled spravilo v luknjo, eximere de nervo cives vestros L., in nervis teneri L., misit in nervum Vulg.
d) (kitasta) goveja koža, usnje, s katerim so bili prevlečeni ščiti: ne scuta quidem ferro nervove firmata T., subtextaque tegmina nervis Sil.
e) moško spolovilo: cuius in indomito constantior inguine nervus H., dicto citius nervi paruerunt imperio manusque aniculae ingenti motu repleverunt Petr.

3. metaf. pl. nervi kite, žile, živci =
a) moč(i), sila (sile): digna res est, ubi tu nervos intendas tuos Ter., onus dignum, in quo omnes nervos aetatis industriaeque meae contenderem Ci. da napnem vse žile (= vse sile, vse moči), da dam vse od sebe, omnibus nervis coniti Ci., experietur consentientis senatūs nervos atque vires Ci., qui si attulerint nervos et industriam, mihi crede, excutient tibi istam tuam verborum iactationem Ci., quibus opibus ac nervis non solum ad minuendam gratiam, sed paene ad perniciem suam uteretur C.; occ. sila, krepkost = moč, živost, poudarek govora: horum oratio neque nervos neque aculeos oratorios ac forenses habet Ci., sectantem levia nervi deficiunt H. polet.
b) življenjska moč (sila), vitalnost, živost, živahnost, prožnost, energičnost, bistvo, jedro, vodilo, motiv(acija) kake osebe ali stvari: si vectigalia nervos esse rei publicae semper duximus Ci., poëtae nervos omnis virtutis elidunt Ci., hosti largiri … nervos belli, pecuniam infinitam, quā nunc eget Ci., illi loci, qui inhaerentes in earum (sc. causarum) nervis esse debent Ci. ki morajo tvoriti njihovo bistveno sestavino, nervos coniurationis eiectos (po novejših izdajah exsectos) arte consulis cernentes L. glavni udje, gonilne sile.