Franja

kolos samostalnik
1. (velikanski objekt ali predmet) ▸ kolosszusOgromen betonski kolos (v gradnji), ki ga je mogoče videti daleč naokoli, bo muzej prve svetovne vojne. ▸ A már messziről látható (épülőfélben lévő) hatalmas betonkolosszus az első világháború múzeuma lesz.
Leta 1973 je začela dozorevati ideja o najvišjem betonskem dimniku v Evropi, 360 metrov visokem kolosu iz betona in železa. ▸ 1973-ban kezdett formát ölteni Európa legmagasabb betonkéményének, egy 360 méter magas vasbeton kolosszusnak az ötlete.
Na varnost je mislil, ko je kupoval avto, saj je verjetno zato kupil tak kolos na kolesih. ▸ Autóvásárláskor a biztonságot tartotta szem előtt, hiszen valószínűleg ezért vásárolt ilyen guruló kolosszust.

2. (ogromna organizacija) ▸ kolosszusAmerika je gospodarski kolos, ki mu na svetu ni para. ▸ Amerika a világon egyedülálló gazdasági kolosszus.
Evropski parlament šteje 732 poslancev, vsak ima dva do tri asistente, sicer pa ta ogromni kolos zaposluje okoli pet tisoč ljudi, od strokovnjakov do ostalega osebja. ▸ Az Európai Parlamentnek 732 képviselője van, mindegyiküknek két-három asszisztense, de ez a hatalmas kolosszus a szakértőktől alkalmazottakig mintegy 5 000 embert foglalkoztat.

3. (velik kip) ▸ kolosszusJužno od tega kamna sta v pesku napol zakopana dva sarkofaga iz grško-rimske dobe ter nedokončan kolos. ▸ Ettől a kőtől délre két görög-római szarkofág és egy befejezetlen kolosszus van félig a homokba temetve.

4. (velikan; orjak) ▸ kolosszus, óriás
Prišli so trije gestapovci, pravi kolosi. ▸ Három gestapós érkezett, igazi óriások.
Za kolosa, težkega 150 kilogramov, sem trepetal, da se mu bo pod zadnjico sesedel nežni stolček. ▸ Rettegtem, hogy a 150 kilogrammos kolosszus feneke alatt összeroskad a finom kis szék.

5. (pomembna oseba) ▸ kolosszus
Z vsakim tekstom nas zmeraj znova in zmeraj drugače preseneča ta kolos, ki se imenuje Shakespeare. ▸ Minden szöveggel újra és újra és mindig máshogy kápráztat el bennünket ez a Shakespeare nevű óriás.

kríza (-e) f

1. crisi:
deželo je zajela kriza il Paese è stato colpito da una crisi
gospodarska kriza crisi economica
kriza industrije, kmetijstva crisi dell'industria, dell'agricoltura
vladna kriza crisi di governo

2. (veliko pomanjkanje česa; stiska) carenza, scarsezza, deficienza, crisi:
kriza cementa, železa scarsezza di cemento, di ferro
stanovanjska kriza crisi degli alloggi

3. pren. (neugodno duševno stanje) crisi:
doživljati, preživljati krizo essere in crisi
prebroditi, premagati krizo superare la crisi

4. med. crisi; acme:
vročinska kriza acme febbrile

kup² moški spol (-a …) der Haufen; figurativno ein ganzer Haufen, viel, eine ganze Menge; -haufen (kamenja Steinhaufen, kompostni Komposthaufen, slame Strohhaufen, peska Sandhaufen, starega železa Schrotthaufen, zemlje der Erdhaufen, der Erdhügel)
(lep) kup denarja figurativno ein Batzen Geld
kup nesreče figurativno wie ein Häufchen Unglück
kup hribine rudarstvo das Haufwerk
narediti kup (etwas) aufhäufen
zmetati na kup [durcheinanderwerfen] durcheinander werfen, z lopato: zusammenschaufeln
na kupe jede Menge, zuhauf, haufenweise
imeti denarja na kupe Geld wie Heu haben

lanx, lancis, f („upogib“; prim. dor. λακάνη = at. λεκάνη, λέκος skleda)

1. ploska posoda, plosko torilo, poseb. darilna skleda, darilna posoda, darilno torilo: Pl., Aus., altilium lanx Luc. fr., in lancibus et canistris olusculis nos soles pascere Ci. ep., lancibus reddimus exta V., cumulantque oneratis lancibus aras V., inter lances mensasque nitentes H., l. rotunda H., Amm., caelata O., cava Mart., quadrata Dig., furtum per lancem liciumque concipere Gell. zaradi tatvine formalno opraviti (opravljati) hišno preiskavo (pri sodni hišni preiskavi si je namreč preiskovalec držal darilno torilo k očem); prim.: quaestiones furtorum cum lance et licio Gell., lance et licio dicebatur apud antiquos, quia, qui furtum ibat quaerere in domo aliena, licio cinctus intrabat lancemque ante oculos tenebat propter matrum familiae aut virginum praesentium P. F.; prim. līcium 6.

2. tehnično torilo, tehnična skleda (posoda): virtutis autem amplitudinem quasi in altera librae lance ponere. Terram … ea lanx et maria deprimet Ci., Iuppiter ipse duas aequato examine lances sustinet V., Vespasianus dicitur etiam vidisse quondam per quietem stateram … examine aequo cum in altera lance Claudius et Nero starent, in altera ipse et filii Suet.; pogosto pren.: Ambr., Aug., Arn., Cod. I., vitam aequā lance pensitare Plin., iustum geminā suspendăre lance ancipitis librae Pers., aequā lance servari Dig. na enak način.

3. (= gr. δίσκος) disk, okrogla ali obla (ovalna) plošča iz železa, kamna ali lesa: Amm.

lito železo srednji spol der [Eisenguß] Eisenguss, das [Gußeisen] Gusseisen
iz litega železa [gußeisern] gusseisern, [Gußeisen] Gusseisen-
predmeti iz litega železa die [Eisengußware] Eisengussware
žleb iz litega železa das [Gußrohr] Gussrohr, die [Gußrinne] Gussrinne

livár founder; caster; furnace-man

livár železa iron founder

lotévati se (-am se) | lotíti se (-im se) imperf., perf. refl.

1. accingersi a, mettersi a; intraprendere:
zopet se lotiti študija riprendere gli studi
lotiti se dela mettersi al lavoro; affrontare qcs.
slikar se je loteval tudi tihožitij il pittore si cimentò anche nelle nature morte
gostje so se začeli lotevati vina gli ospiti avevano cominciato a degustare il vino

2. (napadati, napasti) assalire, attaccare; aggredire:
lotiti se koga s pestmi prendere qcn. a pugni
lotiti se koga v časopisu attaccare qcn. sui giornali
lotiti se koga fizično aggredire qcn.

3. essere presi da, avere un attacco di; provare:
loteva se ga mrzlica ha un attacco di febbre
lotevalo se ga je hrepenenje, lotevala se ga je jeza, loteval se ga je strah provava desiderio, rabbia, paura
železa se loteva rja il ferro sta arrugginendo
jabolk se je lotila gniloba le mele stanno marcendo
ta bolezen se loti zlasti notranjih organov una malattia che attacca specie gli organi interni
pren. ne vedeti česa bi se lotili non saper che pesci pigliare

māssa -ae, f (izpos. gr. μᾶζα)

1. testo, gruča, gruda, kepa, kos, zgnetena masa, tvarina, tvarivo, snov: argenti Pl., ferri, Col., auri, salis, aeris Plin., lactis alligati Mart. = lactis coacti O. sirnina, skuta, žmítek, chalybis O., ardens Iuv., auri Petr., ficorum, caricarum, palatharum, ferri, plumbea Vulg., atrae picis V.; absol. gruda zlata: O.; gruda rude (ruda) Sen. ph., V.; gruda železa (železo): Sen. ph.; pesn. = nered, zmeda, zmešanina, kaos: quae (sc. sidera) pressa diu massa latuēre sub illā O.

2. skupina zemljišč, večje posestvo, podeželsko posestvo, plantaža: Amm., Cass.

merchant [mə́:čənt] samostalnik
trgovec, veletrgovec; trgovec na debelo
ameriško, škotsko trgovec na drobno
sleng dečko, možak

the merchants trgovci, trgovski krogi
merchant service (ali marine) trgovska mornarica
merchant fleet trgovska flota
merchant ship trgovska ladja
ekonomija merchant banker menični posrednik
ekonomija, zgodovina merchant adventurer trgovski prekomorski spekulant
merchant prince zelo bogat veletrgovec
a comical merchant čuden patron
sleng speed-merchant brezobziren vozač, divjak
lob-merchant počasnež pri metu (kriket)
tehnično merchant bar šibika železa

mine² [min] féminin ležišče koristne rude; rudnik; vieilli ruda; figuré bogat vir

mine de charbon, de houille premogovnik
mine de sel gemme rudnik kamene soli
mine à ciel ouvert dnevni kop (rudnika)
mine d'or rudnik zlata, figuré zlata jama
mines d'uranium ležišča urana
mines de fer encore inexploitées še neizkoriščana ležišča železa
administration féminin des mines uprava rudnikov
bois masculin de mine jamski les
école féminin (supérleure) des mines (višja) rudarska šola
ingénieur masculin des mines rudarski inženir
puits masculin de mine rudniški jašek
galeries féminin pluriel de la mine rudniški rovi
tragédie féminin de la mine tragedija v rudniku
voie féminin de mine mala železnica v rudniku
exploiter une mine izkoriščati ležišče rude
travailler à la mine delati v rudniku, v premogovniku

nakovalce samostalnik
1. anatomija (slušna koščica) ▸ üllő
Srednje uho je votlina v kateri ležijo tri slušne koščice: kladivce, nakovalce in stremence. ▸ A középső fül egy üreg, amelyben a három hallócsont – a kalapács, az üllő és a kengyel – található.

2. (majhen kovinski podstavek) ▸ üllő
Segrel je drobtinico železa in jo položil na nakovalce. ▸ Felmelegített egy morzsányi vasat és az üllőre helyezte.
Pri zamahovanju z roko gor in dol kladivce navadno tolče po obeh straneh nakovalca. ▸ A kar fel- és lefelé lendítésekor az apró kalapács általában az üllő mindkét oldalát üti.

nehomogeno prislov
1. (neenakomerno) ▸ inhomogén módon, nem homogén módon, egyenetlenül
Kloridni ioni so po površini železa nehomogeno porazdeljeni. ▸ A kloridionok inhomogén módon oszlanak el a vas felületén.

2. (o slabi usklajenosti) ▸ következetlenül, približek prevedka ▸ egyenetlen
Čeprav je poimenovanje takšnih dogodkov izjemno nehomogeno, vemo, za kaj gre: pišoči predstavljajo svoje delo tako, da ga prebirajo pred publiko. ▸ Bár az ilyen rendezvényeket rendkívül következetlenül nevezik el, tudjuk, miről van szó: az írók közönség előtt felolvasva mutatják be a műveiket.
Nenazadnje pa je bil odziv domačih navijačev v logičnem sorazmerju z nehomogeno predstavo ekipe v modrih dresih. ▸ Végül, de nem utolsósorban a hazai szurkolók reakciója logikusan arányos volt a kék mezben játszó csapat egyenetlen teljesítményével.

oksidacija samostalnik
kemija (kemijska reakcija) ▸ oxidációPri sestavljanju zdravju koristnega jedilnika moramo upoštevati tudi snovi, ki preprečujejo oksidacijo, t. i. antioksidante. ▸ Az egészséges étrend kialakításakor az úgynevezett antioxidánsokat, az oxidációt gátló anyagokat is figyelembe kell venni.Gnilo grozdje ne pomeni samo zmanjšanje pridelka, gniloba namreč razvije encime, ki pospešujejo oksidacijo mošta. ▸ A rothadt szőlő nemcsak a terméshozamot csökkenti, a rothadás ugyanis olyan enzimeket is fejleszt, amelyek felgyorsítják a must oxidációját.Povezane iztočnice: oksidacija vina

pomanjkanj|e² srednji spol (-a …) česa: der Mangel; (izpad) das Fehlen, das Nichtvorhandensein; (nezadostne količine) die Knappheit (von), der [Engpaß] Engpass (v preskrbi [Versorgungsengpaß] Versorgungsengpass); die Verknappung (von); die -knappheit (denarja Geldknappheit); die -losigkeit (domišljije Phantasielosigkeit, občutka Instinktlosigkeit, stila Stillosigkeit, spoštovanja Respektlosigkeit, teka Appetitlosigkeit, zanimanja Interesse(n)losigkeit); die -armut (idej Ideenarmut, kapitala Kapitalarmut, stikov Kontaktarmut, vode geografija Wasserarmut)
pomanjkanje kulture die Unkultur
der -mangel (apnenca Kalkmangel, beljakovin Eiweißmangel, časa Zeitmangel, denarja Geldmangel, deviz Devisenmangel, dežja Regenmangel, goriva Brennstoffmangel, hormonov Hormonmangel, hrane Nahrungsmangel, inzulina Insulinmangel, kalcija Kalkmangel, kisika Sauerstoffmangel, kisline Säuremangel, materiala Materialmangel, osebja Personalmangel, barvila Farbstoffmangel, prostora Raummangel, Platzmangel, soli Salzmangel, spanja Schlafmangel, svetlobe Lichtmangel, učiteljev Lehrermangel, vitaminov Vitaminmangel, vode Wassermangel, zraka Luftmangel, železa Eisenmangel)
… pomanjkanja Mangel-
(bolezen die Mangelkrankheit, Mangelerkrankung, simptom die Mangelerscheinung)
zaradi pomanjkanja česa: mangels (des), aus Mangel (an)
zaradi pomanjkanja časa aus Zeitgründen
zaradi pomanjkanja dokazov pravo aus Mangel an Beweisen

predmet¹ [ê] moški spol (predméta …) der Gegenstand; das Stück, prodajni: der Artikel, die Ware; izdelek: die Ware, die Arbeit (emajliran Emaillearbeit)
leteči predmet das Flugobjekt
(darilni Geschenkartikel, drobni Kleinartikel, družinski Familienstück, razstavljeni Ausstellungsgegenstand, leseni Holzware, muzejski Museumsstück, iz litega železa [Eisengußware] Eisengussware, za zbiralce Sammlerstück, razstavljeni Ausstellungsstück, reklamni Werbeartikel, umetniški Kunstgegenstand, uporabni Gebrauchsgegenstand, Gebrauchsartikel, struženi Drechslerware, šaljivi Scherzartikel, ščetkarski Bürstenware)
cerkveni predmeti množina kirchliche Geräte, liturgische Geräte množina
pomorstvo naplavljeni predmeti množina das Strandgut

presnavljanj|e srednji spol (-a …) biologija der Stoffwechsel, der Umsatz
presnavljanje beljakovin der Eiweißstoffwechsel, der Eiweißhaushalt
presnavljanje železa der Eisenstoffwechsel
presnavljanje maščob der Fettstoffwechsel
presnavljanje sladkorja der Zuckerstoffwechsel, der Zuckerhaushalt

pridobivanj|e srednji spol (-a …)

1. izkušenj: die Aneignung

2. der Erwerb; koga za kaj: das Gewinnen, die Gewinnung, der Überredungsversuch; novih članov, delavcev ipd: die Anwerbung

3. tehnika die Gewinnung, die Produktion, die Erzeugung, rudarstvo die Förderung, kemija die Darstellung, die Aufbereitung, v metalurških obratih: die Verhüttung; (energije Energiegewinnung, jekla Stahlerzeugung, nafte Erdölproduktion, Ölgewinnung, plina Gasgewinnung, rude Erzgewinnung, Erzabbau, Erzbergbau, sladkorja Zuckergewinnung, soli Salzgewinnung, kamene soli Salzbergbau, srebra Silbergewinnung, vode Wassergewinnung, zemeljskega plina Erdgasförderung, zemljišč Landgewinnung, železa Eisengewinnung)
pridobivanje kopnega die Auflandung
pridobivanje svile der Seidenbau
pridobivanje obdelovalne zemlje die Urbarmachung (des Bodens, von Grundstücken)
pridobivanje surovin (primarna produkcija) die Urproduktion
pridobivanje slada die Malzbereitung
figurativno za pridobivanje časa um Zeit zu gewinnen, hinhaltend

pridobívanje acquisition ženski spol , production ženski spol

pridobivanje denarja acquisition d'argent
pridobivanje premoga extraction ženski spol de la houille, production houillère (ali charbonnière)
pridobivanje soli saliculture ženski spol, (v solinah) saunaison ženski spol, saunage moški spol
pridobivanje zlata production aurifère
pridobivanje železa production de fer

produkt¹ moški spol (-a …) (izdelek) das Produkt, das Erzeugnis; (končni Endprodukt, presežni Mehrprodukt, presnovni medicina Stoffwechselprodukt, reakcije Reaktionsprodukt, dežele/države Landesprodukt, iz retorte Retortenprodukt, iz železa Eisenprodukt, razgradnje Abbauprodukt, razcepni Spaltprodukt, razkrojni Zersetzungsprodukt, razpadni Zerfallsprodukt, stranski Nebenprodukt, vmesni Zwischenprodukt, vrenja Gärungsprodukt)
vezava produktov die Produktkoppelung

pyxis -idis, acc. pl. -idas, f (gr. πυξίς)

1. doza, puša, puš(č)ica, škatlica, skrinjica za zdravila, mazila idr., pravzaprav iz zelenikovine (pušpanovega lesa), pa tudi iz drugega lesa, pločevine, železa, zlata idr.: Sen. rh., Petr., Stat., Mart. Iuv. idr., pyxis veneni Ci., pyxidas invenies et rerum mille colores O., non tamen expositas mensā deprendat amator pyxidas O., stannea, plumbea Plin., aurea Suet., argentea Sen. ph.

2. metaf. pyxis ferrea neko pušici podobno železno orodje, železni kijec za phanje v možnarju: primori inest pyxis ferrea Plin.