Franja

telón moški spol zastor v gledališču

telón de boca glavni zastor
telón metálico železen zastor
sube (baja) el telón zastor se dvigne (pade)

trochus -ī, m (gr. τροχός)

1. tróhos = igralni obroč(ek), igralno kolo, železen obroč, na katerem je viselo več obročkov (garruli anuli; prim. Mart. 14, 169), ki so se premikali in žvenketali; s takim obročem so se igrali otroci, tako da so ga poganjali in valili z zaganjačem, ki je imel lesen držaj in na koncu zakrivljeno železno ost (clavis adunca Pr.): H., Pr., Mart. idr., hic artem nandi praecipit, ille trochi O. potakanje igralnega obroča.

2. čarovno kolesce: Laevius ap. Ap. (prim. trochischus).

3. Trochus (mučilno kolo) Tróh(us), šalj. ime sužnja: Pl.

vice² [váis]

1. samostalnik
tehnično primež, primož; precep

as firm as a vice trden (čvrst) kot primež
a vice-like grip železen, močan prijem (stisk)
he has a grip like a vice on ima železen prijem
to grip like a vice prijeti, zgrabiti kot primež

2. prehodni glagol
stisniti, ukleščiti (s primežem), priviti; utrditi, držati kot v primežu, stisniti v primež

my foot was viced between two rocks noga se mi je zagozdila med dve skali

zvon¹ [ô] moški spol (-a …) die Glocke (bronast Bronzeglocke, železen Eisenglocke, ladijski Schiffsglocke)
zvonovi množina Glocken množina, das Glockengeläut, Geläut, das Läutwerk, Läutewerk
livar zvonov der Glockengießer
zvonjenje zvonov das Glockengeläut
zvonovi zvonijo die Glocken hallen/tönen/werden geläutet
biti plat zvona Sturm läuten
figurativno obesiti na veliki zvon an die große Glocke hängen

žebelj samostalnik
(predmet za pritrjevanje) ▸ szög, szegKomaj je zaustavil krvavenje, ko se mu je zarjaveli žebelj zaril v meso. ▸ Alig tudta elállítani a vérzést, amikor a rozsdás szög belefúródott a húsba.

βάλανος, ἡ [Et. pod. g^welē, slov. žel-od, lat. glans, ndis] 1. želod, žir, datelj, (ἀπὸ τοῦ φοίνικος), oreh. 2. železen klin, s katerim se je pritrdil zapah pri vratih, da se ni mogel odpehniti.

σιδήρεος, έα, ion. ep. -έη, εον, skrč. σιδηροῦς, ᾶ, οῦν, ep. tudi σιδήρειος 1. iz železa, železen, jeklen. 2. pren. a) trd, trdosrčen, okruten; b) močen, trajen, neomajen, neprenehljiv ὀρυμαγδός.