Franja

will^*1 [wil, wəl]
nedoločnik in velelnik manjkata
1. in 3. os. ednina will
2. os. ednina (you) will
zastarelo (thou) wilt
množina will
preteklik would [wud, wəd]
2. os. preteklik, zastarelo (thou) wouldst
pretekli deležnik wold [wóuld] would

I. pomožni (s sledečim nedoločnikom brez to)

1. (za tvorbo prihodnjega časa za 2. in 3. os. ednine in množine, za izražanje obljube ali namena tudi za 1. os. ednine in množine)

he will see very soon bo kmalu videl
I will not come back ne bo me (več) nazaj

2.
hoteti, biti voljan ali pripravljen:

will (would) you pass me the bread, please mi hočete (bi mi hoteli) podati kruh, prosim?
the wound will not heal rana se noče (ne mara) zaceliti
boys will be boys dečki hočejo (pač) biti dečki, mladost se mora iznoreti

3.
(v pogojnih stavkih):

he would do it if he could on bi to naredil, ko bi mogel

4.
biti navajen, imeti navado:

he will sit here for hours ima navado ure in ure tu presedeti
she would take a short walk every day imela je navado iti vsak dan na kratek sprehod
it would appear kazno je

II. neprehodni glagol & prehodni glagol
hoteti, želeti:

what will you? kaj hočeš (želiš)?
as you will kakor hočeš
I would it were otherwise! hotel (želel) bi, da bi bilo drugače!
(I) would I were a bird! hotel bi biti ptica!
I will to God! bog daj!
I could not do it even if I would ne bi mogel storiti tega, tudi če bi hotel

will³ [wil]

1. prehodni glagol
2. os. ednina (you) will
zastarelo (thou) willest
3. os. wills
zastarelo willeth [wíliɵ]
preteklik in pretekli deležnik willed [wild]
hoteti, določiti, odločiti; nameravati, (redko) ukazati

God wills (ali willeth) it bog hoče to (tako)
he who wills success is half way to it kdor trdno (zares) hoče uspeh, ga že na pol ima
willing and wishing are not the same hoteti in želeti je dvoje; pravno v oporoki določiti, voliti, zapustiti
she willed her money to a hospital svoj denar je (v oporoki) zapustila neki bolnici; vplivati na (koga), prisiliti, primorati (koga) (s hipnozo itd.)
the mesmerist wills his patient hipnotizêr vsili pacientu svojo voljo
to will o.s. into prisiliti se k

2. neprehodni glagol
hoteti, zahtevati, želeti, koprneti po

wish² [wiš]

1. prehodni glagol
želeti (si), hoteti, zahtevati; srčno (goreče, vneto, iskreno) prositi, hrepeneti po, koprneti po

I wish I had... hotel bi imeti...
I wish I were a hundred miles away hotel bi biti (škoda, da nisem) 100 milj proč
I wish (that) it would rain želel bi (si), da bi deževalo
I wish you to go now prosim te, da zdaj greš
to wish s.o. well dobro želeti komu, dobro misliti s kom
he wished them to the devil poslal jih je k vragu
he wished himself dead želel si je, da bi bil mrtev
it is to be wished that... želeti je, da...
you have only to wish samo izrazite željo
he is not the man to wish ill to anybody on ni človek, ki bi komurkoli želel kaj slabega
I wish you a merry Xmas voščim vam vesele božične praznike
he wished me success želel mi je uspeha
to wish s.th. on s.o. želeti komu kaj (slabega)

2. neprehodni glagol
želeti, izraziti željo

to wish for s.th. imeti željo (poželenje) po, želeti kaj
to wish not for anything better nič boljšega si ne želeti
I have nothing left to wish for nimam nobenih želja več
this leaves nothing to be wished for to je brez pomanjkljivosti, je dovršeno, brez hibe

wünschen želeti, zaželeti (sich si); rad bi, hočem, nicht wünschen ne hoteti (ich wünsche nicht nočem) ; jemanden/etwas wohin: poslati (auf den Mond: na luno, zum Teufel: k vragu); nichts zu wünschen übrig lassen biti dober/zadovoljiv; viel zu wünschen übrig lassen biti slab/nezadovoljiv

yammer [jǽmə] škotsko, narečno neprehodni glagol
tarnati, stokati, ječati; tuliti, vpiti
prehodni glagol
jokaje reči ali povedati; (po)želeti, hoteti

yearn [jə:n] neprehodni glagol
hrepeneti, koprneti (after, for po)
težko čakati, želeti; imeti ali čutiti sočutje (to, towards do, za, z)

he yearned for news of his family težko je čakal vesti od svoje družine
prehodni glagol zastarelo it yearns me muči me, skrbi me

žèljeti žèlīm žèlio, žèljela (ijek.), žèleti žèlīm, oni žèlē, impf. žèljāh, aor. želeh, žèleo, žèlela (ek.)
1. želeti: želim ti sve dobro; željeti komu dobar tek, željeti prijatno
2. želeti si: mnogo te volim i mnogo te želim

бажа́ти -жа́ю недок., želéti -ím nedov., hotéti hóčem nedov., voščíti vóščim nedov., dov.

волі́ти -лі́ю недок., želéti -ím nedov., iméti ráje imam raje nedov.

жада́ти -а́ю недок., želéti -ím nedov., hlepéti -ím nedov.

желать želeti;
оставляет ж. многого ne ustreza zahtevam;

зи́чити -чу недок., želéti -ím nedov.

зудеть

1. srbeti, ščemeti; (pren.) hrepeneti, želeti;

2. brenčati; (pren.) sitnariti

affectō (adfectō) -āre -āvī -ātum (intens. glag. afficere, adficere)

1. spravljati se na kaj ali k čemu, segati po čem, prije(ma)ti za kaj: nulla datur dextrā adfectare (sc. navem) potestas V. približati se ji z roko; pogosto (in klas. le) pren.: iter (viam) affectare aliquo pot ub(i)rati, pristop iskati kam, meriti na kaj: eam affectas vias ut... Pl., hi gladiatorio animo ad me affectant viam Ter., quod iter adfectet, videtis Ci., viam adfectat Olympo (dat. = do nesmrtnosti) V., consulis litterae Romam adlatae se... gravi morbo adfectari L. da se ga je lotila huda bolezen; spes adfectandae eius rei L. spustiti se v to reč, ukvarjati se z njo; affectare mulierem Ap. h. lotiti se ženske.

2. pren.
a) za čim prizadevno stremeti, težiti, gnati se, potezati se za čim, hlepeti po čem, želeti pridobiti si koga ali kaj, skušati spraviti kaj pod svojo oblast, skušati dobiti koga na svojo stran, misliti na kaj, lastiti si kaj: munditiam, non affluentiam affectabat N., cur opus adfectas novum? O., ars, quam affectabat (Demosthenes) Val. Max., aff. elegantiam Graecae orationis Gell.; pogosto v slabem pomenu: adfectantes caelestia regna Gigantes O., aff. immortalitatem Cu., famam T., studia militum T. vdanost vojakov, civitates S., T., imperium, opes L., regnum L., Cu., regium nomen Suet., tyrannidem Q., bellum Hernicum L. želeti si vodstva v vojni s Hern., adf. easdem spes O. ali spem potiundae Africae L. gojiti; z ad: ad gloriam Tert., ad omnem malitiae suae scenam (sleparstvo) Tert.; z inf. = hoteti, kaniti, drzniti si: Pl., Sil., Stat. idr., non sidereas adfecto tangere sedes O.; z NCI: qui esse docti affectant Q. ki hočejo veljati za učenjake; z ut: Eutr., Ambr.
b) skušati doseči kaj posebnega, hliniti: Nero carminum quoque studium affectavit T. delal (kazal) se je tudi pesnika, aff. decus in dicendo Q., dicacitatem in deformibus lucris Suet. rad se kazati duhovitega pri...; poseb. pt. pf. affectātus 3 prihlinjen, prisiljen, izumetničen: subtilitas Q., affectata et parum naturalia Q., affectata aliis castitas, tibi ingenita et innata Plin. iun. Z dvojnim acc.: qui se divites affectant Aug., ki se delajo (kažejo) bogate; z ACI: homo, qui se divitem videri affectat Aug., ki se vede tako, da se zdi ljudem bogat. — Od tod adv. abl. affectātō s premislekom (namenom): Lamp.

amāturiō -īre (desid. iz amāre) želeti ljubiti: Prisc.

ambitionner [-sjɔne] verbe transitif stremeti, hlepeti (quelque chose po čem), vroče želeti

j'ambitionne cet honneur zelo si želim to čast

atraer* (glej traer) privlačiti, pritegniti, privabiti; želeti si; pridobiti (si), priskrbeti si

aveō¹ (haveō) -ēre (prim. audeō, avidus, avārus) radovati se čemu, hlastno (strastno) požele(va)ti si česa, zelo želeti, volja je koga (kaj storiti), hrepeneti po čem, poganjati se za kaj, težiti za čim; abs.: animus atque aures avent Enn. ap. Varr. pohlepno oprezujejo; pogosteje v pt. pr.: non est mihi tempus aveni ponere signa novis praeceptis H., talem diva sibi... ministram quaerit avens Val. Fl., aventibus cunctis Aur.; redkeje z acc.: aveo genus legationis Ci. ep., post aliud avemus Lucr., dum abest, quod avemus Lucr., parto, quod avebas H.; nav. z inf.: quid in caelo fiat, scire avemus Ci., cum unusquisque non audire modo, sed videre libertatis suae nuntium averet L., avet (ara) spargier (= spargi) agno H., avebat animus antire T.; z ACI: illud in his quoque te rebus cognoscere avemus Lucr.; z odvisnim vprašanjem: avere te certe scio, quid hic agatur Ci. ep. Od tod pt. pr. avēns -entis, adv. aventer željan, pohlepen, rad: avens (= libens) Laevius ap. Gell., aventer haurire, aventer suscipere aliquem Amm., contubernio nostro aventer insertus Sid.

capessō -ere -īvī (redko -iī) -ītum (intens. glag. capere)

1. željno, urno z(a)grabiti, prije(ma)ti, popasti (popadati): animalia cibum dentibus capessunt Ci., arma c. V., O.

2. pren.
a) poprije(ma)ti se česa, vneto in resno kaj priče(nja)ti, poda(ja)ti se na kaj, kaj prevze(ma)ti, podvze(ma)ti, lotiti (lotevati) se česa, zače(nja)ti: Pr. idr., viam L. ubrati jo kam, napotiti se, bellum L., Cu., proelium Cu., proelia Sil., pugnam L. pričeti, pugnam manu L. spopasti se, otium T. vdati se brezdelju, noctem T. prebiti, vitam T. preživeti, spectaculum oculis (dat.) L. priskrbeti si, fugam L. v beg se pognati; poseb.: iussa capessere V. povelje izvršiti, rem publicam c. Ci., N., S. nastopiti državno službo, posvetiti se političnemu življenju, civitatem Plin. iun., magistratus, imperium, honores T. prejeti, doseči, provincias T. prevzeti upravo v provincah, inimicitias T. spor netiti.
b) za čim težiti, stremeti, hrepeneti po čem, želeti doseči, napotiti se kam, hiteti: Pl., Ap. idr., mundi partes medium locum capessentes Ci., animus superiora capessat necesse est Ci., alios finīs capessere est animus V., turrīs capessat V. naj plane na stolpe, c. Italiam V.; pren. se capessere Pl. (od)hiteti kam, (filius) se ad vitam et ad mores capessat Pl. vdaj se življenju.

3.
a) corde capessere Enn. zapaziti, videti.
b) doume(va)ti, razume(va)ti: in capessendis naturae sensibus ita obsurduit, ut... Gell.

Opomba: Star. obl. capissam = capessam Pac. ap. Non. Neizpričan pf. capessi Prisc.

captō -āre -āvī -ātum (intens. glag. capere) skrbno, vneto za kaj grabiti, prijemati, po čem segati, hlastati, loviti, popadati kaj: captavi tua colla lacertis O., captare naribus auras V. po zraku hlastati, aquam hianti ore captantes H., captatus anhelitus oris O.; od tod pren.: c. sermonem Pl. ali sonitum aure L. prisluškovati; occ. loviti, prežati na koga, na kaj: laqueis feras V., leporem et gruem H., muscas Suet.; pesn.: captatam saepe... adspicit Hesperien O. dihtivo, zaželeno, iskano.

2. pren.
a) hlepeti, hrepeneti, koprneti po čem, želeti si česa, iskati kaj, gnati se za čim, poganjati se za kaj: c. assensionem, plausus Ci., occasionem Ci. čakati (ugodne) priložnosti, misericordiam Ci., solitudines Ci. poiskati, cenas divitum Petr., variis c. ominibus Suet. hoteti izvedeti; pesn.: prendique et prendere captans O., quid me dente captas laedere Ph. poskušaš.
b) (po)skušati koga ujeti, zase pridobiti, premamiti, prevarati: caute mihi captandum est cum illo Pl. (= captandus est ille), me impudicitiai captas Pl. dokazati mi hočeš nesramnost, te captare vult Ci., insidiis hostem c. L., gens captata (sc. ad foedus) Philippo L., verba c. Icti. sofistično razlagati, captabunt in animam iusti Vulg. bodo zalezovali duše pravičnikov.
c) zalezovati kaj, prežati na dediščino, dediščino loviti, nezakonito doseči nasledstvo: c. testamenta H., Sen. ph., hereditatem Ulp. (Dig.), aut captantur aut captant Petr. so ali zalezovani ali pa zalezujejo (dediščino), c. aliquem Mart., Iuv., Plin. iun. dediščino loviti pri kom. — Dep. soobl. captor -ārī: Aug.