Franja

quickset [kwíkset]

1. pridevnik
živ (rastlina), glogov

2. samostalnik
živa meja (zlasti glogova); sadika, presajenka

rapide [rapid] adjectif hiter, brz, nagel; strm; deroč; bežen; figuré živ(ahen); pharmacie hitro učinkujoč; ekspeditiven; masculin brzica; (= train masculin rapide) brzovlak

rapide comme une flèche hiter kot strelica
acier masculin (à coupe) rapide zelo trdo jeklo
courant masculin rapide deroč tok (reke)
pellicule féminin (ultra) rapide (zelo) občutljiv film
pente féminin rapide strmo pobočje
pouls masculin, respiration féminin rapide hiter pulz, hitro dihanje
progrès masculin, guérison féminin nagel napredek, nagla ozdravitev
style masculin rapide živahen slog

rattling¹ [rǽtliŋ]

1. samostalnik
žvenket(anje), rožljanje, ragljanje, drdranje; klepetanje; graja

rattling in the throat hropenje

2. pridevnik
rožljajoč, drdrajoč, žvenketajoč, klopotajoč
pogovorno hiter, živ, živahen; oster; odličen, izvrsten, izreden, famozen

a rattling good dinner (wine) izvrstna večerja (vino)
a rattling good car odličen avto
at a rattling pace v zelo hitrem tempu
a rattling wind oster veter

3. prislov
silno; nenavadno, čudovito

real [ríəl]

1. pridevnik
resničen, dejanski, stvaren, realen, neizmišljen, objektiven
trgovina efektiven, razpoložljiv; pravi, čist, pristen, neponarejen, neumeten; naraven, živ, vzet (črpan) iz življenja; iskren
pravno stvaren, osnoven, temeljni, nepremičninski

real assets; množina, real estate, real property pravno zemljiška posest, nepremičnine
real feelings iskrena čustva
real money kovani denar
the real McCoy original
the real reason pravi razlog
real security pravno hipoteka
real silk čista svila
taken from the real life vzet iz resničnega življenja

2. samostalnik

the real realnost, resničnost

3. prislov
(zlasti pred pridevniki) resnično, zares
(tudi ameriško) zelo, skrajno

red-blooded [rédblʌdid] pridevnik
ognjevit, živ, vitalen

regsam živahen, živ

remueur, euse [rəmɥœr, öz] adjectif nemiren, živ(ahen); masculin mešalec; vejalec žita; nemirnež, rogovilež

rich [rič]

1. pridevnik
bogat, premožen, imovit; obilen, izdaten; rodoviten, plodovit, ploden; dragocen, sijajen, bogato okrašen, krasen, razkošen; hranljiv, redilen, masten, zabeljen (o jedi); močan (o pijači); poln (o glasu); živ (o barvi); jasen, topel, sočen (izraz)
pogovorno zabaven, šaljiv; izreden, izvrsten
sleng absurden, nesmiseln

rich in cattle bogat z govedom, z živino
a rich allusion namig, ki mnogo pove
a rich harvest obilna, bogata žetev
a rich idea sijajna misel
a rich feast razkošna pojedina
rich milk polnomastno mleko
rich oil težko olje
rich rhyme bogata rima
an ore rich in gold z zlatom bogata ruda
as rich as a Jew zelo bogat
to be rich in biti bogat z, obilovati z
to become rich obogateti
to make rich obogatiti
that's rich! ta je dobra, imenitna!

2. samostalnik

the rich bogatini, bogataši

3. prislov
(redko) bogato

rich-clad bogato, razkošno oblečen

robusto agg.

1. robusten, krepek, močen; evfemistično debel

2. trden, čvrst

3. pren. pogumen; klen; zgovoren:
stile robusto krepek slog

4. pren. oster, živ, živahen, krepek:
ingegno robusto živahen um

salvus 3, adv. -ē (iz *səl-u̯o- ali *səlo-u̯o-; prim. skr. sárvaḥ nepoškodovan, cel = gr. ὅλος = jon. οὖλος, osk. σαλαƑς, salavs = lat. salvus, pelignijsko Salavatur = lat. Salvator, umbr. sal(u)vom = lat. salvum, lat. salūs, solidus, soldus, solidipēs, solox, sollus, soleō)

1. v dobrem stanju bivajoč (se nahajajoč), (dobro) ohranjen, nepoškodovan, cel, zdrav, rešen, živ, neizgubljen, neprizadet: PL., TER. idr., Mars pater, te precor, pastores pacuaque salva servassis FORMULA AP. CA., si res publica populi Romani Quiritium ad quinquennium proximum stet, ut velim, eamque salvam servaverit hisce duellis, Iuppiter FORMULA AP. L., salvus revertor CI. EP., salvum et incolumen exercitum traducere C., tamen salvum (sc. eum esse) ... studebat N. je vendar želel, da bi bil srečen, quibus (sc. civibus) salvis atque incolumibus C., utinam salvis rebus colloqui potuissemus CI. EP. ko je bila država še neoškodovana, quid salvi est mulieri amissā pudicitiā? L. kako more biti na dobrem ženska ..., salva Penelope PR. neoskrunjena, čista, non uxor salvum te vult H., cum salvum esse (sc. clipeum) flentes respondissent CI. EP., epistula salva CI. EP. celo, neraztrgano (naspr. conscissa), quam salve agit Demeas noster? AP. kako se kaj ima ...?

2. occ.
a) še živ, še živeč, v abs. abl. s kakim imenom dokler še živi, dokler še živijo, dokler bo živel (živela), dokler bodo živeli (živele): si salvi esse possent N. rešiti življenje, se salvo CI., stirpe salvā, salvis suis L., nec est mendacio locus salvis (sc. iis), qui interfuerunt Q.
b) v abs. abl. brez škode (prikrajšanja) za koga, kaj, ne da bi kdo (u)trpel kako škodo, brez škode za koga, kaj, brez oškodovanja česa, brez slabih (negativnih) posledic (učinkov) za koga, kaj, ne prelomivši česa, ne da bi hotel žaliti koga, kaj: PL., Q., STAT., SEN. PH., PLIN. IUN., MART., AMM. idr., salvā fide CI. ne prelomivši dane besede, z mirno vestjo, salvo officio, salvo iure amicitiae, salvo capite, salvis populi sociis, consul salvis auspiciis creatus CI., summa exercitus salva C. tako da jo je vojska ... srečno odnesla, salvā maiestate regni CU., salvā pietate, salvā virginitate O.; salvo eo, ut … DIG. s tem pridržkom (s to omejitvijo), da ...

3. posebna rekla v pogovornem jeziku
a) salvus (salva) sum rešen(a) sem, na varnem sem, sem (smo) zunaj nevarnosti, deležen sem bil (deležna sem bila) pomoči; tudi v pl.: KOM.
b) (pri zagotavljanju) ne salvus sim, si ... naj nisem (ne bom) zdrav, če ..., smrt me vzemi (naj me vzame, naj me pobere), če ... CI. EP.
c) salva res est vse je v redu, vse je lepo in prav, vse je dobro: PL., TER.; tako tudi: sunt vestra salva? PETR. ali je vaša stvar v redu?
d) (kot pozdrav) salvus (salva) sis = salvē: PL., TER.
e) satine ali satin (gl. satis) salvē v neodvisnem in odvisnem vprašanju ali se ima kdo dovolj dobro?, ali je kdo povsem v redu (na dobrem)?: satine salve (sc. agis)? dic mihi! PL., quaerendi viro, satin salva (sc. agat), respondit: minime L.

sbirro

A) m slabš. policist, kifeljc; birič:
aver faccia, modi da sbirro izgledati, ravnati kot kifeljc
essere furbo quanto sette sbirri biti prebrisan, zvit kot lisica

B) agg. nareč., pog.

1. živ, živahen

2. prebrisan, zvit

scatenato agg. besen, pobesnel, divji; živ, živahen

sgargiante agg. kričeč; živ (barva)

spirante² agg.

1. umirajoč, v zdihljajih

2. oslabel; užaloščen

3. pren. živ, oživel:
marmi spiranti živ marmor

splendidus 3, adv. -ē (splendēre)

1. blesteč (se), bleščeč (se), bliščeč (se), lesketajoč (se), svetlikajoč (se), svetleč (se), sijoč, sijajen, svetel, žareč, žaren, leščeč se, (b)leskoten, migljajoč, utripajoč, mežikajoč (naspr. sordidus, foedus ipd.): Sen. tr., Mart., Fr., Front. idr., stellae Enn. ap. Varr., signa caeli, lumina solis Lucr., caelum Plin., Lucifer splendidior O., sol splendidior Tib., splendidissimus candor (sc. zodiaka (živalskega kroga, zverokroga)) Ci., fons Bandusiae splendidior vitro H., Galatea splendidior vitro O., splendida bilis H. kakor steklo bleščeč se (svetel), domus Cat., domus splendida luxu V., cultus Q., vestis Petr., splendida palla croco O., splendida (sc. od zlata) bracchia O., ornare magnifice splendideque convivium Ci., apparatus splendidissime expositus Petr.

2. metaf.
a) bleščeč, sijajen, krasen, lep: in villa ac domo nihil splendidum Ci., res secundas splendidiores facit amicitia Ci., splendidissima civitas N., splendidae urbes Amm., (sc. Atticus) splendidus, non sumptuosus N. ki ljubi blišč (ki ima rad lepe stvari), ne potraten, ornate splendideque facere Ci., qui istum splendide receperant Corn., splendide se gerere Vell. sijajno gospodariti (hiševati), ut neque … parum se splendide gesserit neque … N. da ni niti premalo sijajno nastopal, niti … , splendidius gerere bellum Auct. b. Alx., splendidius exsequi Gell.
b) sijajen = izvrsten, imeniten, odličen, slaven, sloveč, slovit, ugleden, (po)znan, dostojen, dostojanstven, spoštovanje vzbujajoč: Auct. b. Alx., Cels., Lamp., Amm. idr., Calidius eques Romanus splendidus Ci., homo … propter virtutem splendidus Ci., in splendidissimis ingeniis Ci., militiae splendida facta O., s criptores carmine foedo splendida facta linunt O., dominus splendidior H. zavidanja vrednejši, rectius hoc et splendidius multo est H. in mi zagotavlja (pridobiva) več slave in užitka, splendida fama Pr., equestri, sed splendido genere natus Vell., acta aetas honeste ac splendide Ci. slavno, quibus (sc. auctoritatis praemiis) qui splendide usi sunt Ci., splendide mendax … virgo H. sebi v slavo, femina splendide nata Plin. iun. imenitnega rodu, multi splendidissima nati Sen. ph., splendidissime maritavit Suet.
c) zveneč, čist, jasen, starejše jaren: vox Ci.
d) (o govoru) sijajen, izvrsten, čvrst, živ, jasen, razločen: ratio dicendi, oratio Ci., splendida facere iudicia H. izreči sijajno sodbo (sc. sijajno glede na leskotni sodni stol, zlato žezlo idr.), od tod = slovesno sodbo, splendida loca Amm. jasni (sijajni, izvrstni) izreki (retorjev), splendide loqui Ci.
e) (b)leskoten, lepo zveneč, blagoglasen, lepoglasen: non tam solido quam splendido nomine Ci., splendida culpae verba O.

sprightly [spráitli] pridevnik
živahen, živ, vesel, veder, razigran

squillante agg.

1. jasen, čist, zvonek

2. pren. živ (barva)

strong [strɔŋ]

1. pridevnik
močan, krepak, čvrst, zdrav; žilav, odporen; energičen, odločen, neomajen; živ, živahen, prizadeven, vnet, podjeten; bister, pameten, prenikav, nadarjen. (za); izrazit; prepričljiv, tehten; vpliven; alkoholen, močan (pijača); ki ima šanse za uspeh (kandidat); hud (veter), smrdljiv, žaltav
slovnica krepak (glagol)
trgovina trajen, soliden, trpežen, stalen
vojska številen, močan po številu
agronomija rodoviten
zastarelo sramoten, škandalozen; ogorčen (boj)

the strong mogočne, vplivne osebe, na katerih strani je moč (oblast)
strong argument tehten, prepričljiv argument
strong as a horse močan kot konj
by the strong arm (hand) s silo
strong breath neprijeten duh iz ust
strong butter žarko, žaltavo maslo
strong cheese oster, močno dišeč sir
strong face energičen obraz
strong flavour oster, neprijeten okus
strong language robato govorjenje, psovke, kletvice
a strong market trgovina ustaljen trg (tržišče)
strong meat težka hrana; figurativno tisto, kar morejo razumeti le zelo pametni ljudje
strong memory dober spomin
strong measures ostre, drastične mere (ukrepi)
strong mind pametna glava, bister um
a strong nose markanten, izrazit nos
the stronger sex močnejši (moški) spol
a strong proof prepričljiv dokaz
to be strong on imeti (kaj) za važno, živahno sodelovati pri (čem)
he is as strong as a horse močan je kot konj (bik)
to be strong in the purse imeti mnogo denarja
he is strong in mathematics on je dober matematik
to have a strong hold upon (over) imeti veliko moč (oblast, vpliv) na
how strong were they? koliko jih je bilo (po številu)?
to take strong measures privzeti energične ukrepe
that is too strong! ta je pa prehuda!
to use strong language robato, grobo se izražati, preklinjati, psovati

2. prislov
močno, zelo energično; izrecno, silno

I am strong against further concessions sem odločno proti nadaljnjim koncesijam
to come (to go) it rather strong sleng iti v skrajnost, pretiravati
to be going strong sleng dobro uspevati (iti), biti v dobri formi
to come out strong figurativno pošteno se lotiti (česa)
he feels strong about it to mu je pri srcu; vznemirja se zaradi tega

subido visok (cena), drag; živ, intenziven, močan (vonj)

rubio subido vpadljivo blond
a precio subido po zvišani ceni
subido de color (fig) pikanten, opolzek, kosmat
con el cuello subido s privihanim ovratnikom
subido de tono glasnejši, zelo glasen

tirato agg.

1. napet (tudi ekst.):
espressione tirata utrujen videz, napet izraz

2. pren. prisiljen:
vita tirata bedno življenje
essere tirati con qcs. imeti česa malo

3. skop, stiskaški

4. pren. živ; spodbujen:
mercato tirato dalla domanda tržišče, ki ga oživlja povpraševanje