Franja

Zadetki iskanja

  • falce f srp; kosa:
    falce fienaia kosa
    il grano è alla falce žito je zrelo za žetev
    mettere la falce all'altrui messe pog. vtikati se v tuje stvari
    falce di luna lunin srp
  • gras, se [gra, s] adjectif masten, tolst, debel, dobro rejen; zamaščen, zamazan; spolzek (cesta); familier sočen, figuré masten, kvantaški, nespodoben; masculin mastno, mastnost, mastno mesto

    jour masculin gras mesni dan, pluriel pust(ni čas)
    mardi, dimanche masculin gras pustni torek, pustna nedelja
    eaux féminin pluriel grases pomije
    bêtes féminin pluriel grases pitovna živina
    matière féminin grase maščoba
    mets masculin gras mesna jed
    plantes grases féminin pluriel kakteje
    pavé masculin gras spolzek tlak
    terre féminin grase ilovica
    paroles féminin pluriel grases nespodobne besede
    gras masculin de la jambe meča
    gras à fondre, à lard, comme un moine, comme un porc debel kot prašič
    de grases moissons féminin pluriel obilna žetev
    aimer le gras rad jesti mastno
    avoir la langue grase nerazločno govoriti
    dormir, faire la grase matinée pozno zjutraj vsta(ja)ti
    faire gras, manger gras mesno jesti (ob postnih dnevih)
    faire ses choux gras de quelque chose imeti korist od česa
    parler gras kvantati
    recevoir un gras dobiti udarec
    tourner au gras postajati debel
  • gravidus 3 (gravis) pravzaprav = obtežen, od tod

    1.
    a) (o ženskah) noseča, samodruga, v drugem (= blagoslovljenem) stanju: CELS., HYG., AP. idr. non est puero gravida PL., utrimque est gravida, et ex (od) viro et ex summo Iove PL., virgo ex eo compressu gravida est facta TER., cum esset gravida Auria, fratris uxor CI., aliquam gravidam semine largo reddere LUCR., gravidam dolet de semine magni esse Iovis Semelen O., cum Augusto gravida nupsisset SUET., gravida de adulterio AUG.; kot subst. gravida -ae, f noseč(nic)a, samodruga: PL., PLIN.
    b) (o samicah) breja: elephantus PL., pecus O., pecudes V., muraena H., ovis COL., equa PLIN. žrebna kobila, bos PLIN. telna krava, balaenae PLIN. omnes (piscium cuiusdam generis feminae) ovis gravidae capiuntur PLIN. se love kot ribe ikrnice, conchas impleri roscido conceptu; gravidas postea niti PLIN., gr. sus MART. sprasna svinja, hostiae T. enalaga = nosen, noseč, oplojen: alvus, venter O., gravidum uterum intuens T. (o Tusneldi) ko je gledala na svoje (še) nerojeno dete; pren.: gr. tellus O. z zemeljsko smolo navdana, ali pa: z zmajevimi zobmi obsejana.

    2. metaf. poln česa, napolnjen s čim, bogat česa, s čim, ploden, rodoviten: manūs PL. polne, obložene (naspr. steriles), aristae V., O. bremenito (= bremenato) klasje, plenjavo klasje, corymbi, fetus, olivae, uvae O., messes O. obilna žetev, zrnovit nažanjek nubes LUCR., v pl. O. dež(ev)ni oblaki, cornu lunae VAL. FL.; z abl.: equus armatis gravidus ENN. AP. MACR., parvos ... natos uberibus gravidis vitali rore rigabat CI., trahit ... fulminibus gravidam tempestatem atque procellis LUCR., stipes gr. nodis V., tibi pampineo gravidus autumno floret ager V., gravida imperiis ... Italia V. ki bo ... rodila, gravida bellis urbs V. ki ga čakajo vojne (boji), gravida sagittis pharetra H., gravidae semine terrae O., gravida Amathūs metallis O., gr. euris pectus LUCAN., gravidus iam sorte parens VAL. FL., gravida venenis alvus SIL., noxā gr. populus SIL.; redko z gen.: mellis apes gravidae SIL.
  • jéčmen botanika barley; (na očesu) sty, stye, pl sties, styes (on the eyelid); eyesore

    žetev jéčmna barleymow
  • mātūrus 3, superl. matūrissimus, redko mātūrrimus (iz nekega *mā-tu- pravi, ugoden čas [deblo *mā- dober, prim. mā-nus, mā-ne, Mā-nes]; osnovni pomen torej „pravočasen“)

    1. zrel, medén, mêhek (mehák), zmehčan, goden (o sadovih): si matura et cocta (sc. poma), decidunt Ci., fruges V., seges farris matura messi (za žetev) L., ficūs maturissimae Col.; subst. n.: quod maturi erat L. (naspr. viride).

    2. (fizično) zrel, goden (za kaj, po čem, glede na kaj): ovis Col. godna (primerna) za razplod, fetūs Col. ali partus H. goden (za rojstvo), venter O., Mart. ali matura vocabit Ilithyiam O. ali Roxane matura ex Alexandro Iust. blizu poroda, visoko noseča; goden za smrt, star, prileten, mator: senex, patres H., maturus aevi O., aequius esse censuit se maturam oppetere mortem quam P. Africani filiam adulescentem Ci.; lahko tudi: m. aetas H. moška (za delo krepka) leta, senecta O. ali senectus Iust. ali vetustas Lucr. visoka starost, priletnost, centurionum maturi iam Suet. ki so skoraj že doslužili; subst. m. pl. mātūrī -ōrum, m odrasli: Lact. (naspr. pueri); enalaga: glaebasque iacentis pulverulenta coquat maturis solibus aestas V. močno poletno sonce, dolgi poletni dnevi; z dat.: filia matura viro V. godna za možitev, virgo iam matura nuptiis Vitr. godno za možitev, virginitas matura toris annique tumentes Stat. godno za možitev, sponsae vir maturus Stat. goden za ženitev, progenies matura militiae L., maturus imperio L. za vladanje, ivit in Poenos nondum tantae maturus rei Scipio Sen. ph., Lucius maturus viribus Vell.; z abl.: Nero maturus annis T., maturior annis O. starejši; z ad: maturus ad arma Sil. sposoben za orožje, sposoben nositi orožje.

    3. metaf.
    a) (duševno, moralno, razumsko, značajsko) zrel, goden: Lelex animo maturus et aevo O. zrel po letih in presoji, annis gravis et animi maturus Aletes V.
    b) (v razvoju) zrel, dozorel, na višku, pravočasen: edidit haec Calchas, quae iam matura (dozorelo) videtis Ci. poet., virtus L. dovršena, dozorela krepost, gloria L. na višku, seditio L. tik pred izbruhom, quibus erat missio matura Cu. ki jih je čakal odpust, ki so se že nadejali odpusta, imperia Iust. zrela, da se izvršijo, reditus Ci., mors quamvis matura (ne prezgodnja), tamen acerba L., maturo propior funeri H. prav blizu ne prezgodnjemu pogrebu, že zrel za pokop, matura causa belli L. ki ga je bilo čas uveljaviti, že veljaven, dies Lucr. prigoden, tempus m. vino Cels. pravi, primeren, scribendi exspectandum tempus maturius Ci. ep. primernejši, omnia matura sunt: praeda, victoria, laus L. vse je tako rekoč že dozorelo za žetev; maturum videtur z inf. = zdi se, da je čas (gr. καιρός): mihi vero ad Nonas bene maturum videbatur fore … Ci. ep., maturum videbatur repeti patriam L.

    4. časovno
    a) zgodnji, zgoden, ran, prezgodnji, prezgoden, predčasen: faba Col. zgodnji fižol, fenum Col. seno (naspr. otava), in illis locis maturae sunt hiemes C., decessio Ci., mors Fl., dies Tib., honores O., H. prezgodnje, aetas maturissima Corn., robur aetatis quam maturrimum precari T., sum maturior illo O. prej sem prišel, ut taedio regum maturior (prej) veniret libertas L., maturum censeo faciendum, ut iubeas … Ca. fr.
    b) metaf. uren, hiter, nagel, pospešen, brz: victoria L., iudicium Ci., matura iam luce (zarana) dies noctemque fugarat V. Adv. mātūrē

    1. ob pravem času, pravočasno, začasa: satis m. accurrit C., custodes m. sentiunt Ci., m. facto opus est S.

    2. zgodaj, rano, brž, kmalu, naglo, hitro: m. senem fieri Ci., Libyes m. oppida habuere S., m. (maturius prej) proficisci C., aliquo maturius (prej) venire Ci., maturissime rem vindicare Ci. quam maturrime (ta obl. večinoma le v zvezi s quam, tudi pri Ci.) rebus occurrere C. kolikor je le mogoče hitro, čim prej.

    3. prezgodaj, prerano, prekmalu, prehitro, prevréd: pater m. decessit N. Vsi trije pomeni v enem stavku: qui homo mature (prezgodaj) quaesivit pecuniam, nisi eam mature (pravočasno) parsit, mature (zgodaj) esurit Pl. Pooseb. Mātūra -ae, f Matúra, boginja, ki bdi nad zorenjem in dozorevanjem sadja: Aug. (po drugih Matuta).
  • mergae -ārum, f (sor. z merges; prim. gr. ἀμέργω (o)strgati) dvorogljate žitne vile, s katerimi so sušili požeto žito in ga spravljali v kope: mergas datus, ut hortum fodiat Pl., multi mergis, alii pectinibus spicam ipsam legunt Col., mergae furculae, quibus acervi frugum fiunt, dictae a volucribus mergis, quia, ut illi se in aquam mergunt, dum pisces persequuntur, sic messores eas in fruges demergunt, ut elevare possint manipulos P. F.; šalj: si attigeris ostium, iam hercle tibi messis in ore fiet mergeis pugneis Pl. boš žel po obrazu obilno žetev udarcev s pestjo.
  • obílen abondant, copieux; à profusion

    obilno kosilo repas moški spol copieux
    obilna žetev moisson ženski spol abondante
  • obrodíti to bear fruit

    bogato obrodíti to crop heavily
    letina, žetev je dobro obrodila letos the crop has been plentiful this year, the harvest has turned out well this year
    to drevo dobro (slabo) obrodi this tree is a good (a poor) fruiter
  • pobírati ramasser; lever, percevoir, recevoir, collecter

    pobirati cunje, smeti ramasser des chiffons, des ordures
    pobirati članarino recevoir les cotisations, faire la recette (ali la collecte) des cotisations
    pobirati davek od prebivalstva lever un tribut sur la population
    pobirati davke percevoir (ali lever) les impôts (ali les contributions)
    pobirati pridelke, žetev ramasser la récolte
    pobirati zanke ramasser les mailles
    pisma se pobirajo dvakrat dnevno la levée des lettres se fait deux fois par jour
  • pospráviti (odstraniti) despejar, desembarazar

    pospraviti mizo quitar (ali levantar) la mesa; (sobo) arreglar; (pridelke, žetev) recolectar; cosechar, recoger
    pospraviti s čim (fig) acabar con a/c
  • pôzen late; behind one's time

    pôzno sadje late fruits pl
    pôzne ure small hours pl
    v pôznih 1890. letih in the late 1890's
    najpozneje at the latest
    bila je pôzna noč it was late at night
    govorili so pôzno v noč they talked far into the night
    žetev bo letos pôzna the crop will be late this year
  • prō-veniō -īre -vēnī -ventum (prō in venīre) naprej priti, ven priti, iziti, izhajati, od tod

    1. na dan (na plano) priti (prihajati), (po)kazati se, nastopiti (nastopati): qui in scaenam novo modo provenit Pl., proveniebant oratores novi Naev. ap. Ci. nastopali so (na govorniškem odru), quibus feminis menstrua non proveniunt Cels.; pren.: malum maximum, si id palam provenit Pl.

    2. metaf.
    a) (z)rasti, roditi (rojevati) se, vsta(ja)ti, nasta(ja)ti: Sen. ph., Amm. idr., eo anno frumentum angustius provenerat C. je bilo žito sprecej skopo obrodilo, se je bila žetev slabše obnesla, je bila žetev precej borna, lana ali plumbum provenit Plin. se prideluje, Ariaemenem primum Dario provenisse Iust., qui mox provenere (sc. conubio sociatis) T., provenere ibi scriptorum magna ingenia S.; pren.: ut ex studiis gaudium, sic studia hilaritate proveniunt Plin. iun.
    b) uspe(va)ti, dobro se obnesti (obnašati), obroditi, da(ja)ti sad(ove), plod(ove): provenit stirps Col. ali arbor, silva Plin., novā ubertate provenire terram T.
    c) iziti, izteči (iztekati), tudi izteči (iztekati) se, potekati, napredovati, konč(ev)ati se, spešiti se: Luc. ap. Non., Iust. idr., sine malo Pl., initia belli provenissent T.; occ. srečno (po sreči, uspešno) se iziti, dobro (srečno) se izteči (iztekati), dobro (uspešno) napredovati, posrečiti se, uspe(va)ti, uspeh imeti: Suet., si destinata provenissent T., carmina proveniunt animo deducta sereno O.; (o osebah) dobro ali slabo opraviti, odrezati se, pri(haja)ti skozi: proveni nequiter Pl., quam tu recte provenisti Pl. ker si srečno (po)rodila.
  • pšenica samostalnik
    1. Triticum (žito) ▸ búza
    žetev pšenice ▸ búzaaratás
    pridelava pšenice ▸ búzatermesztés
    sorta pšenice ▸ búzafajta
    setev pšenice ▸ búzavetés
    zrna pšenice ▸ búzaszemek
    snop pšenice ▸ búzakéve
    ozimna pšenica ▸ téli búza
    krušna pšenica ▸ kenyérbúza
    krmna pšenica ▸ takarmánybúza
    semenska pšenica ▸ búza vetőmag
    Povezane iztočnice: navadna pšenica

    2. (zrnje) ▸ búza
    vreča pšenice ▸ egy zsák búza
    kuhana pšenica ▸ főtt búza
  • pšeníca botanika wheat

    krmljen s pšeníco wheat-fed, cornfed
    žetev pšeníce wheat harvest, wheat crop
  • pšeníca froment moški spol , blé moški spol

    ozimna pšenica blé (ali froment) d'hiver
    žetev pšenice moisson ženski spol
  • pšeníca bot trigo m

    žetev pšenice recolección f del trigo
  • razmàh (-áha) m crescita, sviluppo, espansione; sfogo; fervore:
    razmah znanosti in tehnike sviluppo della scienza e della tecnica
    dati razmaha čustvom dare (libero) sfogo ai sentimenti
    žetev je v polnem razmahu fervono dovunque i lavori alla mietitura
  • rekórden record; record-breaking; beating all predecessors

    v rekórdnem času in record time
    rekórdna cena record price
    rekórdni letalec record-holding (ali record-breaking) aviator
    rekórden (po)let record-breaking flight
    rekórden obisk record attendance
    rekórden tek record run
    rekórdna žetev record (ali bumper) crop
  • revanche [rəvɑ̃š] féminin maščevanje, povračilo, revanša; oddolžitev, vrnjena usluga; ponovna igra po izgubijeni igri

    en revanche v zameno, v nadomestilo, nasprotno, za to
    à charge de revanche s pogojem recipročnosti, da se isto vrne
    j'ai mal déjeuné, mais, en revanche, j'ai bien dîné slabo sem kósil, zato sem pa dobro večerjal
    la moisson a été médiocre, en revanche, la récolte des fruits a été excellente žetev je bila slaba, zato pa pridelek sadja odličen
    prendre sa revanche sur quelqu'un maščevati se nad kom, revanširati se komu
    refuser de donner sa revanche à l'adversaire odbiti igranje revanšne partije, revanšo z nasprotnikom
  • rich [rič]

    1. pridevnik
    bogat, premožen, imovit; obilen, izdaten; rodoviten, plodovit, ploden; dragocen, sijajen, bogato okrašen, krasen, razkošen; hranljiv, redilen, masten, zabeljen (o jedi); močan (o pijači); poln (o glasu); živ (o barvi); jasen, topel, sočen (izraz)
    pogovorno zabaven, šaljiv; izreden, izvrsten
    sleng absurden, nesmiseln

    rich in cattle bogat z govedom, z živino
    a rich allusion namig, ki mnogo pove
    a rich harvest obilna, bogata žetev
    a rich idea sijajna misel
    a rich feast razkošna pojedina
    rich milk polnomastno mleko
    rich oil težko olje
    rich rhyme bogata rima
    an ore rich in gold z zlatom bogata ruda
    as rich as a Jew zelo bogat
    to be rich in biti bogat z, obilovati z
    to become rich obogateti
    to make rich obogatiti
    that's rich! ta je dobra, imenitna!

    2. samostalnik

    the rich bogatini, bogataši

    3. prislov
    (redko) bogato

    rich-clad bogato, razkošno oblečen