žéninček (-čka) m dem. od ženin giovane sposo
ἀνήρ, ἀνδρός, ὁ [Et. lat. Nero močni; neriosus krepak; gršk. še ἀγήνωρ pogumen, δρῶψ (iz νρ-ώψ) človek –. – v krazi ἁνήρ, ὡνήρ = ὁ ἀνήρ; ep. poet. ἀνέρος, ᾱ̓νέρες, ἆνερ; dat. pl. ep. ἄνδρεσσι] mož, moški, (odrastel) človek; soprog, ženin, vojak, junak (nav. pl.) ἀνὴρ ὅδε = ἐγώ, ἀνήρ τις nekdo.
γαμβρός, ὁ [Et. γαμ-ρός, gl. γαμέω] sorodnik po ženitvi: 1. hčerin mož, zet. 2. svak (sestrin mož, ženin brat). 3. tast.
ἕδνα, ἔεδνα, ων, τά [Et. strsl. věno, dota (iz vēdno)] ep. ženitvanska darila: a) ki jih je dajal ženin nevestinim starišem ali nevesti; b) dota, oprema.
θαλαμη-πόλος 2 1. (πέλω) ep. kdor oskrbuje spalnice; subst. ἡ sobarica, ὁ evnuh, skopljenec. 2. (πέλομαι) kdor prebiva v spalnici, ženin.
νυμφίος, ὁ (νύμφη) ženin, zaročenec, mlad mož (soprog) NT.
πενθερός, ὁ [Et. iz kor. bhendh, nem. binden, gl. πεῖσμα] ženin oče, tast, sorodnik NT.