Franja

forjeter [fɔržəte] verbe intransitif, architecture ven moleti, naprej štrleti; verbe transitif zgraditi iz ravne črte, čez ravno črto

herausstechen^* figurativ štrleti iz

hereinragen štrleti/moleti noter/v

hochragen štrleti/moleti v višino

horri-pilō -āre (horrēre in pilus)

1. od las štrleti: aures immodicis horripilant auctibus Ap.

2. metaf. nasršiti se = zgroziti se: Aug.

im-mineō (in-mineō) -ēre, gl. mōns,

1. moleti —, štrleti v (čez, nad) kaj, nagibati se čez kaj, viseti nad čim: inminens villae pinus H., pōpulus antro inminet V., manus capiti regis imminens Cu. ki se je preteče dvigala nad kraljem, quos super atra silex cadenti inminet adsimilis V., nemus desuper inminet V.; pesn.: caelum inminet orbi V. visi nad zemljekrogom; prim. inminente luna H. pod (visečo) luno = v mesečnem svitu, v mesečini; occ. (o krajih) kvišku moleti čez —, dvigati se nad —, obvladovati kaj: imminet moenibus tumulus L., aequoribus scopulus O., semitae silva Cu., carcer imminens foro L., insulae (urbes) Italiae imminent L. (ker jo strateško obvladujejo).

2. metaf.
a) (o osebah) (hudo) pritiskati na koga, biti komu za petami, — za hrbtom, preganjati koga (primera vzeta po preganjalcu, ki se nagiblje čez preganjanca): imminere tergo fugacis O., rex imminens Dareo Cu., fugientium tergis i. Cu., agmen Caesaris imminebat C. Z oslabljenim pren. pomenom: navis quinqueremi imminebat Cu., muris inminet hostis V. pritiska na … , ei inminet fortuna L. ga preganja; brez obj.: imminebant Seleucus, Lysimachus, Ptolomaeus N. so tu grozeče stali, so grozili, videt hostes imminere C.; prim. imminens gestus H. kretnja pretilca; occ. α) poskušati polastiti se česa, poskušati kaj v svojo oblast dobiti: hostes nostrae vitae sanguinique inminentes Ci., multitudo Clodio duce fortunis vestris inminebat Ci., Carthago iis insulis imminere videbatur Ci., imminent duo reges toti Asiae Ci. β) za čim težiti, po čem koprneti, na kaj prežati: in occasionem exercitūs opprimendi imm. L., i. in tribuniciam potestatem Ci., homo ad caedem inminens Ci., imminet exitio vir coniugis O., alloquendi occasioni imm. Cu., imm. rebus T., imperio Cu.
b) (o nesreči) pretiti, groziti, blizu biti, nad glavo viseti; prvotno o hudournih oblakih, ki grozeče visijo v ozračju: imbres inminentes H.; pren.: quanta immineret invidiae tempestas L.; potem sploh o zlu: ea, quae inminent, non vident Ci. kar jim grozi, inminens malum Cu., mors … inminet Ci., Parthi Latio inminentes H.; z inf.: castris capi imminebat Fl.; od tod pt. (subst.) imminentia -ium, n preteča, grozeča prihodnost: imminentium nescius T. ne vedoč, kaj ga čaka, imminentium intellegens T. sluteč pretečo usodo. Tudi o osebah: inminentes domini T. bodoči, prihodnji gospodje, imminentis (principis) iuventa T.

jaillir [žajir] verbe intransitif privreti ven (na dan), izvirati; brizgati; štrleti v višino, strmo se dvigati

une idée jaillit en lui porodila se mu je misel
le sang jaillit kri brizgne
les gratte-ciel jaillissent au-dessus de la cité nebotičniki kipe v višino iz središča mesta

minor -ārī -ātus sum (minae)

1. kvišku moleti, kvišku štrleti: hinc atque hinc vastae rupes geminique minantur in caelum scopuli V., saxa minantia caelo Sil., machina minans V.

2. groziti komu, pretiti, žugati komu s čim; zagroziti, zapretiti komu s čim; abs.: ea pronuntiata Campanis atque ita spreta, ut ultro contumelias dicerent minarenturque L., aliud minando, aliud pollicendo inveniebant Ci., iste tum petere ab illis, tum minari Ci., similis minanti O., fallor, an irati mihi sunt in imagine vultus, torvaque nescioquid forma minantis habet? O.; z dat. personae: homini minari acerrime coepit Ci., Lapithis cratere m. V.; z acc. rei: O., V., Tib., Lucan., Suet., arma Brutus et Cassius in Ci. ep. z vojno, alicui malum L. (z batinami), omnibus omnia, alicui crucem Ci.; z ACI, in sicer nav. inf. fut.: Suet., minatur se abiturum esse Ter., fortitudinem animi se debilitaturum minatur Ci., se eversuram esse illam civitatem minabatur Ci., tunc Poppedius in excelsam aedium partem levatum abiecturum inde se, nisi precibus obtemperaret, minatus es Val. Max., sed non amplius profectum, quam ut hostis evaderet seque palam ac professe incendium suum restincturum ruina minaretur Fl., ut invasuros se non solum Illyricum, sed Thracias quoque Italiamque minarentur Vop.; redkeje z inf. pr.: hac minatur sese abire Pl.; s finalnim stavkom: Vulg., minantes, ut Perseo auxilio essent, nisi … L. epit., minor interminorque (preteč svarim), ne quis mi hic obstiterit obviam Pl.; occ. (o neosebnih subj.): Cl., ornus minatur usque V. grozi, da se bo podrl, hoče pasti, sic, quodcumque minabitur Eurus fluctibus Hesperiis H., domus mea deflagrationem urbi minabatur Ci., plaustra populo minantur Iuv., nil color caeli minatur Iuv., fortuna minans Suet., minanti servitio se eripere Sil.

3. širokoustno obljubiti (obljubljati), obetati (= gr. ἀπειλεῖν): multa et pulchra H., qui, magna cum minaris, extricas nihil Ph., atqui vultus erat multa et praeclara minantis, si vacuum tepido cepisset villula tecto H.; nec semper feriet, quodcumque minabitur (sc. se ferire) arcus H. — Od tod adv. pt. pr. minanter preteč(e), grozeč(e): agere O.

overlap² [ouvəlǽp]

1. prehodni glagol
prekrivati, prekriti, pokrivati, štrleti prek česa

2. neprehodni glagol
prekrivati se, sovpasti, sovpadati

pointer¹ [pwɛ̃te] verbe transitif, militaire, optique naravnati, nameriti, usmeriti; kontrolirati (des ouvriers delavce, t. j. njihov prihod na delo in odhod z dela); označiti s točkami (pikami); punktirati; priostriti (kol); striči (les oreilles z ušesi); politique šteti (glasove); verbe intransitif (ptica) (vz)leteti kvišku; štrleti v nebo, moleti kvišku; (konj) vzpenjati se; (dan) napočiti; botanique kaliti; figuré pokazati se; militaire napraviti sunek (sur na, proti)

pointer un bœuf zaklati vola
pointer du doigt vers quelque chose pokazati s prstom proti čemu
ouvrier qui pointe delavec, ki je podvržen kontroli glede prihoda na delo in odhoda z dela
se pointer (familier) priti
il s'est pointé chez moi dès huit heures du matin prišel je k meni že ob osmih zjutraj

prōd-eō -īre -iī -ītum (prōd [gl. pod prō] in īre)

I.

1. (pr)iti ven, iziti (izhajati), vrniti (vračati) se, pri(haja)ti, iti, stopiti (stopati) iz česa, kam: candidato consulari obviam prodiere multi Ci. Z izraženim izhodiščem: ex portu C., ab antro O., de rupe Auct. b. Afr., utero O.; z nakazano smerjo: foras Pl., Ph., nemo huc prodit Ter., ad colloquium C., in funus Ter., Varr. iti za pogrebom, in turrem Sen. ph., in publicum prodire Ci., Iust. ali samo prodire Ter., L. javno se (po)kazati; occ. javno nastopiti (nastopati): Pl., in scaenam Ci., N., Suet. na odru, in contionem populi N. v zboru, na zborovanju, na skupščini, si testis (kot priča) prodierit Capito Ci.

2. metaf. (po)kazati se, pojaviti (pojavljati) se, na dan priti (prihajati), na dan (na svetlo) stopiti (stopati), nasta(ja)ti, posta(ja)ti: prodit bellum O., aurum prodierat O., eloquentia prodiit in lucem Ci., iuvenum prodis publica cura H., prodis ex iudice Dama H. postajaš iz (sodnika, porotnika =) svobodnjaka suženj. —

II.

1. naprej se pomakniti (pomikati), naprej iti: longius C., columbae prodeunt volando V. letijo dalje, p. in proelium C., ad fauces C. (o ladjah); pren.: est quādam prodire tenus H. (pr)iti (prodreti) do kod (do neke meje), p. extra modum Ci. prestopiti (prestopati) mero, ne ad extremum prodeatur Ci. da se ne zaide v skrajnost, consuetudo et serpere et prodire (prodirati, širiti se) coepit Ci.

2. metaf.
a) o rastl. na dan pri(haja)ti, pojaviti (pojavljati) se, pognati (poganjati) kali, (vz)kliti, (vz)kaliti, vznikniti (vznikati), (z)rasti, pognati (poganjati) iz česa, od kod: Varr., O., Col., Plin.
b) o solzah pojaviti (pojavljati) se, pri(haja)ti, izvirati: lacrimae saepicule de gaudio prodeunt Ap.
c) o vzpetinah, štrlinah (naprej) moleti, izstopati štrleti, strčati: immodico prodibant tubere tali O., rupes prodit in aequor V., in angulos prodeunte rostro Plin.

Opomba: Vulg. fut. I prodiet, prodient: Eccl.; star. prodinunt = prodeunt: Enn. ap. Fest.

prō-stō -āre -stitī (prō in stāre)

I. naprej moleti, naprej štrleti, izstopati: angellis paulum prostantibus Lucr. —

II. stati kje javno (v javnosti)

1. (o trgovcu) na trgu prodajati: in occultis locis Pl.

2.
a) (o blagu) biti naprodaj, prodajati se: liber prostat H., vox prostitit Ci.
b) (o javnih vlačugah, prostitutkah) javno se nastavljati v nečistovanje, ponujati se, podajati se, prostituirati se: Iuv., Suet. idr., si mater tua prostitisset Sen. rh., prostare inter lupanaria Val. Max.; metaf.: illud amicitiae quondam venerabile numen prostat et in quaestu pro meretrice sedet O.

ragen aus/über/in moleti/štrleti/segati (iz, nad, v); Biologie izraščati

rigēscō -ere -guī (incoh. k rigēre) (o)krepeneti, skrepene(va)ti, otrde(va)ti, otrpniti (otrpevati), okore(va)ti, (o)dreveneti, premreti (premirati), posta(ja)ti trd (okorel, odrevenel, premrl, negiben, tog), strdíti (stŕjati, strjeváti) se (od mraza idr.), (z)ledeneti, zmrzniti (zmrzovati, zmrzavati): Sen. ph. idr., vestes rigescunt V., aquae rigescunt in grandines Plin., rigescunt electra O., rigescere sensit ubera O. da dreveni; šalj.: (sc. Naïdes) laetae videre rigescere puppim O. otrdeti v kamen, okamneti, si Parthi vos nihil calfaciunt, nos hic frigore rigescimus Caelius ap. Ci. ep. mi tukaj čisto zamrzujemo; metaf. kvišku štrleti (o laseh) = ježiti se, ščetiniti se, sršiti se, pokonci iti (vsta(ja)ti): metu capillos riguīsse O.; pren.: saecula rigescent Cl. se bodo okrepila, bodo postala bolj možata.

rise^*2 [ráiz] neprehodni glagol
vsta(ja)ti; vzhajati, vziti; dvigniti se; dvigati se, vzpenjati se; (na)rasti; upreti se, spuntati se, nasprotovati (against, on čemu)
(o ceni) rasti, skakati; (o glasu) rasti; postati močnejši, povečati se; (o laseh) ježiti se; (o ribi) priplavati iz globine, da bi ugriznila v vabo
gledališče dvigniti se (zastor); (o zgradbah) dvigati se, moleti, štrleti v višino; postati viden, pokazati se, pojaviti se, nastopiti, nastati; porajati se; izvirati
parlament odložiti se, odgoditi se, zaključiti se (o seji, zasedanju)

a rising barrister mnogo obetajoč odvetnik
rising ground vzpetina, strmina
the rising sun vzhajajoče sonce
to rise above mediocrity dvigniti se nad poprečje
to rise in arms upreti se z orožjem, zgrabiti za orožje, dvigniti se
to rise early zgodaj vsta(ja)ti
to rise from one's bed vstati iz postelje
to rise from the dead religija vstati od mrtvih
to rise on the hind legs (o konju) vzpenjati se na zadnje noge
to rise to a higher rank napredovatt (v službi)
to rise with the lark zgodaj vsta(ja)ti
to rise to the occasion (to a difficulty) biti kos, biti dorasel položaju (težavi)
to rise in rebellion upreti se, pobuniti se, spuntati se
to rise to a high pitch visoko se povzpeti
to rise to the requirements biti kos (dorasel) zahtevam
to rise in the world družbeno napredovati, napraviti kariero; uspeti v življenju
the barometer has risen barometer se je dvignil
her colour rose zardela je
blisters rise on my skin mehurji se mi delajo na koži
the fish rose to the bait riba je ugriznila v vabo, je prijela
she rose above envy obvladala je svojo zavist
where does the Danube rise? kje izvira Donava?
he rose to be a colonel povzdignil se je do polkovnika
he rose from the ranks povzpel se je iz navadnega vojaka
on what day does Parliament rise? kdaj se zaključi zasedanje parlamenta?
my gorge rises to this sight vzdiguje se mi (za bruhanje) ob tem pogledu, pogled na to mi zbuja gnus
the hair will rise on your head lasje na glavi se vam bodo naježili
it rises in my mind na misel mi prihaja
the mare is rising five kobila je v petem letu starosti
our quarrel rose from a misunderstanding naš prepir je nastal iz nesporazuma
the river rises from a spring in the mountains reka izvira v (nekem) gorskem studencu
prehodni glagol
pustiti (koga, kaj) vstati; dvigniti, prinesti na površino; zagledati

not to rise a partridge (a fish) nobene jerebice (ribe) ne dvigniti (videti)

sobresalir* (glej salir) ven štrleti, moleti; odlikovati se

sobresalir en talento prekašati druge po nadarjenosti

soverchiare

A) v. tr. (pres. sovērchio)

1. knjižno prestopiti (bregove)

2. pren. izvajati nasilje (nad kom), tlačiti

3. premagati, prevladati nad

B) v. intr. moleti, štrleti ven

stand out neprehodni glagol
izstopiti; stran štrleti (o ušesih)
figurativno odlikovati se, biti posebno viden, pasti v oči; biti drugačen, razlikovati se (against od)
ne sodelovati, ne biti zraven, ne se udeležiti; vzdržati, ne popustiti; trdovratno se braniti (against proti)
upirati se; boriti se, potegniti se (for za)
stopiti v stran

stand out of my sight! izgini mi izpred oči!
stand out of my way! pojdi mi s poti, daj mi prostor!
prehodni glagol
prenašati, prenesti, pretrpeti; vztrajati (that da)

starren

1. strmeti, bolščati, srepeti, srepo gledati

2. starren vor Schmutz usw.: biti trd od

3. in die Höhe: štrleti kvišku

strapiombare v. intr. (pres. strapiombo) štrleti navzven (zid); alpin. previsno, navpično padati