Franja

podedáčiti se podèdāčīm se dial. postati smešen, šaljiv

precioso drag, dragocen; izvrsten; lep, čeden; šaljiv; duhovit

piedras preciosas dragulji
precioso m ljubček, dragec, dragi

quizzical [kwízikəl] pridevnik (quizzically prislov)
zbadljiv, porogljiv; čudaški; šaljiv, smešen

railleur, euse [rajœr, öz] adjectif porogljiv, posmehljiv; šaljiv; masculin šaljivec, posmehljivec, porogljivec

re-mittō -ere -mīsī -missum (re in mittere)

I.

1. nazaj poslati (pošiljati), odpustiti (odpuščati): (sc. captivos) Xerxi remisit N., ad classem remissus non est N., Germanos domum remittere C., contionem L., mulieres Romam Ci., adulterum Icti., Labienus Caesari litteras remittit (z odvisnim vprašanjem) C. mu odpiše, odgovori, scripta ad Caesarem mandata remittere C. odgovoriti na kaj; poseb. nuntium (sc. uxori) remittere Ci. poslati ločitveni list (razvezno pismo), odpovedati zakon, razvezati se, ločiti se, razporočiti se; tako tudi repudium remittere Kom. odpovedati zakon (svoji nevesti), repudium remittere genero Sen. rh., do, quod vis, et me victus remitto H. in se umaknem = se vdam; occ. nazaj vreči (metati): pila intercepta hostes in nostros remiserunt C., calces remittere N. nazaj kopitati, nazaj brcati, sanguinem e pulmone O. pljuvati, bljuvati, bruhati, vocem nemora alta remittunt V. odmevajo, causam ad senatum T. ali aliquem ad ipsum volumen remittere Plin. iun. zavrniti (zavračati), usmeriti (usmerjati)

2. nazaj dati (dajati), vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati): alicui aedes remittere Pl., se Gallis imperium remittere C., ius proprium regi remittat V., remittere beneficium C., veniam V. uslugo; occ. opustiti (opuščati), odložiti (odlagati), odvreči kaj, odpovedati (odpovedovati) se čemu, izogniti (izogibati) se česa, čemu: provincias Ci., iras V.

3. metaf. zopet (znova, ponovno, spet) od sebe (s)pustiti ((s)puščati), od sebe da(ja)ti: chorda remittit sonum H. daje zven (zvok), se oglaša, atramenta labem remittunt H. puščajo, naredijo (delajo), vasa aënea aeruginem remittunt Col., quod baca remisit olivae H., oleae librum remittunt Col. dobivajo lubje, lactis plurimum ficus remittit Col., colores remittere Vitr. izgubiti (izgubljati), digitum contrahere et remittere Plin. zopet iztegniti; toda: hanc manum remittere Sen. tr. nazaj potegniti; pren.: opinionem animo remittere Ci. izbiti si iz glave, opustiti. —

II.

1. (kaj napetega, nategnjenega) (s)pustiti, popustiti (popuščati), izpustiti (izpuščati): ramulum adductum Ci., habenas adducere vel remittere Ci., frena equo ali lora remittere O. spustiti brzdo (konju); od tod occ.
a) spustiti (spuščati), povesiti (povešati): bracchia V., arma Cu., aures Plin., flores tunicis cecidere remissis O.
b) odvezati (odvezovati), razvezati (razvezovati), razkleniti (razklepati), razrešiti (razreševati), (pesn.) raztopiti (raztapljati): vincula remittere O., calor mella remittit V.

2. osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati) (npr. mrzlice): Plin. iun.

3. metaf.
a) (pre)nehati s čim, opustiti (opuščati) kaj, popustiti (popuščati) v čem, (z)manjšati, zmanjšati (zmanjševati): bellum L., contentionem C., curam C., Ci., aliquid de severitate Ci., memoriam C. manj uriti; med. nehati (nehavati) se, ponehati, (ponehavati), odnehati (odnehavati), prenehati, (prenehavati) pojemati, pojenjati (pojenjavati, pojenjevati), popustiti (popuščati): remissa pugna Cu., virtus Ci., vita remissa Poeta ap. Ci. končano življenje, febres remittuntur Cels.; nav. act. v med. pomenu ali refl. se remittere: dolor si remittet Ter., cum remiserant dolores Ci. so se polegle, pestilentia remittit L., ventus remisit C. se je polegel, imbres remiserunt L., dolor se remittit Cels., remittas quaerere H. (pre)nehaj, neque remittit … explorare, remittendum de celeritate existimabat C.
b) duška da(ja)ti, pustiti (puščati) prosto pot, ne ovreti (ovirati) česa: animi appetitus, qui tum remitterentur, tum continerentur Ci.
c) (o)krepčati, okrepčati (okrepčevati), (o)krepiti, očvrstiti (očvrščevati), utrditi (utrjevati), (raz)vedriti, da(ja)ti, omogočiti (omogočati) odmor in mir, sprostiti (sproščati): animum remittere Ci., spes animos a certamine remisit L., cantus remittunt animos Ci., ab religione animos remiserunt L. čutili so svojo vest nekoliko olajšano; refl. se remittere N. ali med. remitti Plin. iun. odpočiti se (si), oddahniti se (si). —

III.

1. odpustiti (odpuščati), spregledati (spregledovati), prizanesti (prizanašati), preložiti (prelagati) komu kaj: imperare debuisti, remisisti navem in triennium Ci., stipendium, pecunias C., multam C., poenam L., inimicitias, simultates patriae L. domovini na ljubo opustiti, izogniti (izogibati) se jih; tako tudi: privata otia publicis utilitatibus remittere T., Erycis tibi terga (tj. caestus) remitto V. tebi na ljubo se odpovem.

2. occ. dopustiti (dopuščati), pustiti (puščati), prizna(va)ti, privoliti (privoljevati), dovoliti (dovoljevati), prista(ja)ti na kaj: memoriam Ci., alicui legionem Brutus in Ci. ep. odstopiti, id reddo ac remitto Ci. temu se odpovem, remittentibus tribunis comitia sunt habita L.; z inf.: nec res dubitare remittit O. — Od tod adj. pt. pf. remissus 3, adv. -ē

1. odpet, nenapet, spuščen, sproščen, ohlapen, mlahav, ohabel, medel, rahel: arcus remissus H. spuščen, contenta et remissa corpora Ci., membra Lucr., vere remissus ager O. rahla, brez ledu in snega; pren.: color remissus Sen. ph. mrtva (naspr. intentus živa), carbunculus remissior Plin. bolj zamolkel, orationem … remissius (prosteje) numerosam esse oportet Ci.

2. metaf.
a) mehek, mehak, blag, lahen: Plin. iun. idr., remissiora frigora C. manj hudi, blažji, ventus remissior C.
b) rahel, krotek, blag, miren: remissius dicendi genus Ci., remissius disputare Ci. (naspr. concitate, severe), pa tudi: premirno, preveč umirjeno, nemarno: Col. idr., nihilo remissius atque etiam multo vehementius instat Ci., remissior iudex Sen. ph. (naspr. rigidus iudex), quid (sc. est) clementiā remissius? Sen. ph., remissiore militum irā L. ko je bil srd vojakov potihnil, ko se je srd vojakov polegel.
c) mlahav, vnemaren, ravnodušen, brezbrižen, neskrben, nemaren, malomaren, neprizadeven, zanikrn, len, leniv, lenoben, lenokrven: in labore nimis remissus N., remissus ac languidus animus C., nostri animo remissi C., remissi H., remissior in petendo Ci., nihil remissi (nobene nemarnosti) patiebatur S., remissior ac neglegentior quam convenit principi Suet.; pesn. (pass.): mons festo remissus Pr. na praznik zanemarjen (nezastražen).
d) šaljiv, vesel, živahen, boder, dobrovoljen, zabaven: homo, iocus Ci., Iuppiter cum Iunone remissos agitat iocos O., remissum opus O., remissiores hilarioresque sermones Suet., remisse quid vel serio agentem Suet. za zabavo.
e) popuščajoč v čem, odstopajoč od česa (z gen.): sui iuris remissior Ambr.

rich [rič]

1. pridevnik
bogat, premožen, imovit; obilen, izdaten; rodoviten, plodovit, ploden; dragocen, sijajen, bogato okrašen, krasen, razkošen; hranljiv, redilen, masten, zabeljen (o jedi); močan (o pijači); poln (o glasu); živ (o barvi); jasen, topel, sočen (izraz)
pogovorno zabaven, šaljiv; izreden, izvrsten
sleng absurden, nesmiseln

rich in cattle bogat z govedom, z živino
a rich allusion namig, ki mnogo pove
a rich harvest obilna, bogata žetev
a rich idea sijajna misel
a rich feast razkošna pojedina
rich milk polnomastno mleko
rich oil težko olje
rich rhyme bogata rima
an ore rich in gold z zlatom bogata ruda
as rich as a Jew zelo bogat
to be rich in biti bogat z, obilovati z
to become rich obogateti
to make rich obogatiti
that's rich! ta je dobra, imenitna!

2. samostalnik

the rich bogatini, bogataši

3. prislov
(redko) bogato

rich-clad bogato, razkošno oblečen

rīdiculōsus 3, adv. -ē (rīdiculus) smeh vzbujajoč, smešen, šaljiv, šegav: res Hier., negotia Arn.

rīdiculus 3 (rīdēre)

1. smeh vzbujajoč, smešen, šaljiv, šegav: ridiculum dictum Pl., Q., caput Ter., res Pl., ridicula et iocosa res Cat., homines ridiculi ex dolore Ci. ki so zaradi nejevolje postali šaljivci, ki jim je nejevolja izvabljala dovtipne besede, parturiunt montes, nascetur ridiculus mus H., cavillator facie magis quam facetiis ridiculus Ci., ridicule rogitas Pl., ipsorum (sc. naturis) ridicule indicandis Ci.; pesn. z inf.: (sc. Porcius) ridiculus totas simul absorbere placentas H. ki nam je s požiranjem pogač zbujal veliko smeha (salve smeha); z ACI: Ter.; abs.: ridiculum! Ter. smešno! — Od tod subst.
a) rīdiculus -ī, m burkež, šaljivec, šalež, posmehovalec, norcepas, smešnež: Ter.
b) rīdiculum -ī, n burka, šala, dovtip, dovtipna beseda: ridiculi causā Pl., mihi solae ridiculo fuit Ter. ker je bil smešen, quae sint genera ridiculi Ci., de absentibus aut per ridiculum aut severe maledicere dicitur Ci.; pl.: Q. idr., sententiose ridicula dicere Ci.

2. pass. smešen, (po)smeha vreden: Lucr., Iuv., Q. idr., qui ridiculus minus illo (sc. es)? H., Verria haec turpia ac ridicula Ci., homo ridicule insanus Ci.; ridiculum est z inf.: Ter., Ci., Q.; z ACI: ridiculum est me nunc de Verre dicere Ci.

rigolard, e [rigɔlar, d] adjectif, familier šaljiv, vesel; masculin šaljivec, veseljak

rigolo, te [rigɔlo, ɔt] adjectif, familier vesel, šaljiv, smešen, komičen; čudaški; čuden; masculin, féminin šaljivec, -vka; masculin, populaire revolver, vlomilsko orožje, vetrih

film masculin rigolo šaljiv, komičen film
tiens, c'est rigolo! glej no, to je (pa) čudno!
vous êtes rigolo, ce n'est pas si facile verbe intransitif ste (pa) posrečeni, to (vendar) ni tako lahko

roguish [róugiš] pridevnik (roguishly prislov)
lopovski, falotski; sleparski, nepošten; hudoben; navihan, poreden, razposajen, hudomušen, vražji, šegav, šaljiv

a roguish smile poreden, hudomušen smehljaj

şăgálnic -ă (-i, -e) adj. šaljiv, šegav

saliō¹ (salliō) -īre -iī -ītus (sal) (o)soliti, posoliti, nasoliti (nasoljevati), presoliti, usolíti: CA. AP. VARR., NOV. FR., VARR., CELS., COL. idr., cetera salierunt VULG., sale salitus VULG. natrt (natiran) s soljo. – Soobl. sallō (salō) -ere (–), salsūrus: VARR., S. AP. PRISC., MUMMIUS AP. PRISC. (z obl. salsurus). Od tod adj. pt. pf. salsus 3, adv. -ē

1. soljen, (p)osoljen, nasoljen, slan, sólnat: hoc salsum est TER. to je zasoljeno, herbae V. posoljena surovina, nasoljena zelena krma, caseus COL., salsior cibus, salsissimus sal PLIN., mola salsa PL., H., PLIN., MART. = (pesn.) salsae fruges V. ali salsa farra O. (gl. mola), vinum salsum CELS. vino, pomešano z morsko vodo, aqua salsa COL., PLIN., AMM., aqua salsior AUCT. B. ALX., aquae salsae (naspr. aquae dulces) SEN. PH., mare salsum ENN. AP. MACR., ECCL., vada V., fluctus PL., V., aequor, gurges, undae LUCR., aequora H., tellus V.; pren.: qui te ex insulso salsum feci operā meā PL. ki (ker) sem ti, umazancu, pomagal, da si se opral; subst. salsa -ōrum, n slane reči, slane jedi: PLIN.

2. metaf.
a) slan = slanega okusa, slankast, slánast, grizek, oster, pekoč, hud: guttae lacrimarum ACC. AP. NON., sanguis ENN. AP. MACR., sudor V., robigo V. jedka, sputa, sapor LUCR., gustus, lapis gustu salsus PLIN.
b) dovtipen, šaljiv, zabaven, smešen, komičen, duhovit, navihan, nabrit, hudomušen, humoren, humorističen, šegav, pavlihast, nagajiv, oster, zbadljiv, jedek, piker: AUG. idr., homo salsus, salsissimus CI., salsiores quam illi Atticorum CI. EP., quidquid est salsum aut salubre in oratione CI., salso multoque fluenti (sc. sermone) ... regerit convicia H., salsum in consuetudine pro ridiculo tantum accepimus Q., negotia salsa CI. EP. smešna stvar, smešna zadeva, res salsa est bene olere et esurire MART. smešno je, male salsus H. zlobni hudomušnik (hudomušnež), salse dicere CI.; subst. n. pl.: salsa multa Graecorum CI. dovtipi, duhovitosti, domislice.

scherzhaft šaljiv; scherzhaft aufnehmen obrniti na šalo

scherzoso agg. šaljiv; ekst. ljubek

screaming [skrí:miŋ] pridevnik (screamingly prislov)
vrščav, kričav, vpijoč; smešen
sleng šaljiv
figurativno čist

screaming nonsense čisti nesmisel
screaming colours vpijoče barve

scurrīlis -e, adv. scurrīliter (scurra)

1. veseljaški, burkaški, burkast, norčav, skurilen, pavlihast, pavlihovski, šaljiv, hudomušen, (po) pavlihovsko se vedeč (obnašajoč), glumaški: iocus CI., VAL. MAX., dicacitas CI., Q., scurriliter ludere PLIN. IUN. ali iocari IUST. – Soobl.: scurrūliter obsequor PORPH.

2. šaljiv, vesel: in rebus seriis ... in scurrilibus lusibus VAL. MAX.

skurílen -lna -o (lat. scurrilis) skurilan, prostački, šaljiv, lakrdijaški, šegav

sportful [spɔ́:tful] pridevnik (sportfully prislov)
zabaven, šaljiv; vesel

sportive [spɔ́:tiv] pridevnik (sportively prislov)
vesel, šaljiv, zabaven, narejen v šali, razposajen
zastarelo zaljubljen
zastarelo pohoten