Franja

fish¹ [fiš] samostalnik
riba; ribe
vulgarno ženski spolni organ

all is fish that comes to our net vse nam lahko koristi
a cool fish hladnokrvnež
to cry stinking fish poniževati se
to drink like a fish piti ko žolna
drunk as a fish pijan ko čep
dull as a fish neumen ko noč
he eats no fish je poštenjak
to feed the fishes imeti morsko bolezen; utoniti
to land the fish doseči svoj cilj
neither fish, flesh or fowl ne tič ne miš
pogovorno to have other fish to fry imeti druge opravke
one must not make fish of the one and flesh of the other ne smemo biti pristranski
a pretty kettle of fish neprijetno presenečenje, zmešnjava, kolobocija
a loose fish razuzdanec
there's as good fish in the sea as ever came out of it glavo pokonci, vse se še lahko uredi; za vsakega človeka se lahko najde nadomestilo
a fish story zlagana povest; bahavo pripovedovanje
a strange (ali odd, queer) fish čudak
to feel like a fish out of water počutiti se ko riba na suhem
mute as a fish molčeč ko riba
salt-water fish morska riba

hombre moški spol človek; mož, moški; soprog; dečko

hombre al agua izgubljen človek (ki ga ni moči rešiti)
hombre de bien poštenjak
hombre de calidad ugledna oseba
hombre de(l) campo deželan
hombre de categoría cenjena osebnost
hombre de (alto) copete mož visokega rodu
hombre del día junak dneva; gospod po modi
hombre de edad prileten mož
hombre de Estado državnik, dvorjan, politik
hombre de estofa ugleden človek
hombre estrafalario posebnež, čudak
hombre de fondos bogataš
hombre hecho odrasel, izkušen človek
hombre honrado poštenjak
hombre de letras književnik
hombre de mar pomorščak
hombre mayor starejši človek
hombre mosca plezalec po pročeljih
hombre de mundo svetovnjak
hombre de negocios posloven človek, trgovec
hombre de nieve sneženi mož, snežak
hombre de pelo en pecho neustrašen človek
hombre de pro(vecho) pravičen, pošten, zanesljiv človek
hombre público politik
mal hombre hudoben, slab človek
de hombre a hombre med štirimi očmi
hay hombre que so ljudje, ki
hacerse hombre stopiti v moška leta
ser mucho hombre biti cel (popoln) mož
ser muy hombre neustrašen biti
¡hombre! za božjo voljo! česa ne poveste! neverjetno! no, to ste Vi?
¡hombre! dragi moj!
¡sí, hombre! seveda! naravno!
¡vamos hombre! kaj pa misliš! ni govora o tem! le pogum!
hombre prevenido vale por dos previdnost je mati modrosti
coro de hombres moški pevski zbor

karákter character; nature, temperament, temper

on nima karákterja (figurativno) he is a spiritless fellow, he lacks backbone, he has no grit
čuden karákter (čudak) a strange character
on je blagega karákterja he has a sweet temper
on je zaprtega karákterja he is secretive
biti togotnega karákterja to have an evil temper
naše informacije so praktično uradnega karákterja our information is practically of an official nature

legare¹

A) v. tr. (pres. lego)

1. zvezati:
pazzo da legare čudak, prismuknjenec
legarsela al dito pren. kaj si dobro zapomniti

2. vezati, povezati:
legare la mucca alla greppia kravo privezati k jaslim

3. stapljati, zlivati (kovine) v zlitine, legirati

4. kulin. vezati, legirati

5. pren. povezati; združiti, združevati:
sono legati da lunga amicizia veže jih dolgoletno prijateljstvo

6. (rilegare) vezati (knjigo)

7. vdelati (dragulje)

B) v. intr. vezati se; prijeti se; pren. ujemati se

C) ➞ legarsi v. rifl. (pres. mi lego) zvezati se; združiti, združevati se

maniático besen, blazen

maniático m blaznež, besnež; muhast človek, posebnež, čudak

Menēnius 3 Menénij(ev), ime rim. patricijskega rodu. Poseb. znana sta:

1. Menenius Agrippa (pri L. tudi Agrippa Menenius) Menenij Agripa, konz. l. 503; baje je ob prvi izselitvi l. 494 z znano basnijo o želodcu in udih pregovoril plebejce, da so se vrnili v Rim: L., Aur.

2. neki čudak in napol norec za časa Horacija: H. Adj. Menēnia tribus Ci. ep. Menenijeva tribus. Menēniānus 3 Menénijev (tj. Menenija Agripe): iudicium L.

mīrābilis -e, adv. mīrābiliter (mīrārī)

1. čuden, čudovit, poseben: Gell., Aug. idr., quod Regulus rediit, nobis nunc mirabile videtur Ci., cum philosophorum vitā mirabiliter pugnat oratio Ci., mirabiliter moratus est Ci. čudak je; poseb. mirabile s sup. na -u: auditu Ci., L., dictu V., Ci., L., visu V., O., visu eventuque L.; z ACI: Ter., mirabile est id ambigi L.; z odvisnim vprašalnim stavkom: Lucr., mirabile est, quam non multum differat … Ci.; s quantum (prim. mirum quantum pod mīrus): mirabile quantum gaudebat Sil.; s si: O.; subst. pl. n: quibusdam placuisse opinor mirabilia quaedam Ci. čudni nazori, splošnemu mnenju nasprotne trditve, tako tudi: m. Stoicorum, quae παράδοξα nominantur Ci.

2. občudovanja vreden, presenetljiv, pozornost vzbujajoč, izreden, neobičajen, nenavaden, o osebah tudi spoštovanja (časti) vreden: Col., Sen. ph., Vell. idr., pugnandi cupiditas N., mirabilem in modum Ci., candelabrum opere mirabili perfectum Ci. izredno lepo izdelan, ista quo maiora ac mirabiliora fecisti, eo … Ci., hic tibi sit potius quam tu mirabilis illi H., mirabiliter vulgi mutata est sententia N., mirabiliter cupere, laetari Ci.

odd¹ [ɔd] pridevnik (oddly prislov)
odvečen; lih, neparen, presežen, brez para, nadštevilen; priložnosten, prigoden; čuden, nenavaden, čudaški

an odd fish (ali fellow, stick) čudak
odd jobs priložnostni opravki, drobna dela
odd man priložnostni delavec
the odd man človek z odločilnim glasom (pri enakem številu glasov)
odd man out človek, ki je ostal brez para
odd and even igra na par in nepar
at odd moments (ali times) priložnostno, tu in tam
odd number liho število
odd months meseci, ki imajo 31 dni
odd years leta z lihim številom dni
twenty odd years nekaj čez dvajset let
it cost 5 pounds odd stalo je nekaj nad 5 funtov
ekonomija odd lot slab borzni zaključek; ameriško malenkostna množina

oiseau [wazo] masculin ptič, ptica; škaf za malto

oiseau migrateur (ali de passage), chanteur (ali de chant), nocturne (ali de nuit), de mer, aquatique, de proie, des Canaris ptica selivka, pevka, ponočna, morska, vodna, roparska, kanarček
oiseau de paradis ptica rajčica
oiseau bleu vodomec
oiseau de Junon, de Jupiter, de Vénus, de Minerve pav, orel, golob, sova
oiseaux pluriel domestiques perutnina
un drôle d'oiseau čuden ptič, čudak
oiseau de bon, de mauvais augure oseba, ki prinaša dobre, slabe novice
à vue d'oiseau, à vol d'oiseau iz ptičje perspektive
à vol d'oiseau v ravni črti
avoir un appétit d'oiseau imeti slab tek, malo jesti
la belle plume fait le bel oiseau obleka dela človeka
petit à petit l'oiseau fait son nid zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača
avoir une cervelle d'oiseau imeti ptičje možgane, biti zelo lahkomiseln
être comme l'oiseau sur la branche biti na začasnem, nestalnem, negotovem mestu

one³ [wʌn] samostalnik
poedinec, eden, ena

one and all vsi skupaj in vsak zase
the all and the one celotnost in edinost, vsi in vsak zase
all in one skupaj, istočasno
one by one posamič, drug za drugim
never a one nihče
one ... the other eden ... drugi
you are a one! ti si res čudak!
to be at one with s.o. strinjati se s kom
I for one jaz na primer
in the year one davno
to come by ones and twos prihajati posamič in po dva
to be one up on s.o. biti za malenkost pred kom
number one kar je odlično, prvovrstno; ego, jaz, osebna korist

outil [uti] masculin (rokodelsko) orodje; priprava, sredstvo

outils de jardinage vrtnarsko orodje
un drôle d'outil (populaire) čudak

pante [pɑ̃t] masculin, argot bedak, prismodé; populaire človek, tip

un drôle de pante čudak

paroissien, ne [-rwasjɛ̃, ɛn] masculin, féminin župljan, -nka; masculin molitvenik

drôle masculin de paroissien čudak

pinta ženski spol pega, pika, madež

pinta rara posebnež, čudak, tip

posébnež original; character; card

star posébnež (čudak) an old codger

postájati¹ (-am) | postáti (-stanem) imperf., perf.

1. divenire, diventare, farsi:
postati popularen, slaven diventare popolare, famoso
postati grd diventare brutto, imbruttire
postati bled, rdeč (prebledeti, zardeti) impallidire, arrossire
postati čudak, domišljavec diventare stravagante, presuntuoso

2.
postati odveč essere di troppo, superfluo
postajati všeč cominciare a piacere

3. (s smiselnim osebkom)
postati (komu)
dolgčas annoiarsi
postati (komu)
slabo sentirsi male
postati (koga)
sram, strah vergognarsi, prendere paura
postati (komu) žal dispiacere

4. impers.
postajati, postati hladno far freddo
postati jasno (razumljivo) essere chiaro, evidente
postati svetlo, temno essere, farsi chiaro, buio
postaja temno kot v rogu è buio pesto, fitto
bibl. beseda je meso postala il verbo si è fatto carne
postati dejstvo diventare un fatto (concreto, reale, normale, quotidiano, generale, consolidato,...)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postati oče diventare padre
postati tarča napadov essere, diventare meta di attacchi
postati general, krojač, ravnatelj diventare, essere promosso generale; diventare sarto; diventare, esser nominato direttore
postajati bolj prebrisan smaliziarsi
bolečine postajajo hujše i dolori si inacutiscono, si fanno più forti, più intensi
med. postajati kroničen cronicizzarsi
postajati malenkosten, dlakocepski impedantire
postajati nestrpen impazientirsi, spazientirsi
postajati predrzen insolentire
agr. postajati snetljiv volpare
postajati trmast incaponirsi
postajati žaltav irrancidire

queer¹ [kwíə] pridevnik (queerly prislov)
čuden, nenavaden, svojevrsten, čudaški, komičen
pogovorno dvomljiv, sumljiv, na slabem glasu (posel)
pogovorno bolehen, slab, omotičen
sleng pijan, homoseksualen
sleng ponarejen
ameriško, sleng ves mrtev na kaj (for, about)

a queer fellow (ali fish) čudak
to feel queer slabo se počutiti
as queer as Dick's hatband slabe volje
to be in Queer Street biti v (denarni) stiski, zadolžen
queer in the head prismójen

quinteux, euse [kɛ̃tö, öz] adjectif podvržen napadom kašlja

toux quinteuse krčevit kašelj; čudaški, muhast; uporen (konj)
un vieillard quinteux čudaški starec
avoir l'humeur quinteuse biti muhaste ali čudaške narave; masculin čudak; čudaški, muhast človek

rum² [rʌm] pridevnik (rumly prislov)
britanska angleščina, sleng čuden, komičen, nenavaden, poseben, redek

it is a rum business to je nekam sumljiva stvar
a rum customer, a rum fellow oseba, s katero je nevarno imeti posla; čudak
rum go neumna stvar (dogodek)
a rum one (ali un) čudaška, komična ali ekscentrična oseba ali stvar
rum start sleng nepričakovan dogodek

singular [síŋgjulə]

1. samostalnik
slovnica ednina

2. pridevnik (singularly prislov)
poedin, posamezen, individualen; edinstven, redek, izreden, presenetljiv; čuden, čudaški, nenavaden
slovnica edninski

all and singular vsak posamezen
singular man posebnež, čudak
a singular success edinstven, izreden uspeh