Franja

trait [trɛ] masculin požirek; poteza, črta; vleka, vlečenje; vprežnica (vrv, jermen); strelica, puščica; streljanje (z lokom); ostra opazka; dober domislek; sijajna misel; dejanje; odnos, ozir (à do); pluriel poteze v obrazu

à grands traits v velikih požirkih
comme un trait kot strelica hiter
d'un (seul) trait z eno (samo) potezo
(tout) d'un trait v dušku
bête féminin, animal masculin de trait vprežna živina, žival
trait corrompu prostoročno potegnjena črta
trait de courage hrabro dejanje
trait de génie genialna poteza
trait de caractère poteza v značaju
trait de pinceau poteza s čopičem
trait d'esprit duhovit domislek
trait d'union vezaj
avoir les traits réguliers imeti pravilne poteze v obrazu
avoir trait à nanašati se na, imeti zvezo z
boire à longs traits piti v dolgih požirkih
boire d'un (seul) trait izpiti na dušek
copier trait à trait kopirati črto za črto, zelo natančno
décrire, raconter à grands traits opisati, pripovedovati v glavnih potezah
décocher un trait izstreliti puščico (à quelqu'un proti komu)
dormir jusqu'à midi d'un seul trait spati nepretrgoma do poldneva
partir, filer comme un trait kot puščica odleteti, švigniti, planiti
(figuré) il ne reste qu'à tirer un trait in sedaj potegnimo črto in pozabimo vse staro!
servir de trait d'union entre deux partis opposés biti, rabiti za posrednika med dvema nasprotnima si strankama

trăsătúră -i f poteza, črta

tratto² m

1. črta, poteza:
a grandi tratti pren. na hitro, jedrnato
disegnare a grandi, larghi tratti risati s širokimi potezami

2. vedenje, ravnanje; pren. vzgib, gesta:
un tratto di gentilezza ljubezniva gesta
avere un tratto garbato biti vljuden

3. kos, odlomek; razdalja; obdobje:
a tratti občasno
a un tratto, d'un tratto, tutto un tratto nenadoma
di tratto in tratto vsake toliko
nel medesimo tratto isti trenutek
leggere un tratto di racconto brati odlomek povesti
percorrere un tratto di strada prehoditi kos poti

4.
tratti pl. poteze (obraza); značilnosti (obdobja)

trazo moški spol risba, očrt; črta, linija, poteza

Trennlinie, die, črta (doppelte dvojna, unterbrochene prekinjena, durchgehende neprekinjena)

Trennungsstrich, der, deljaj; figurativ črta; einen Trennungsstrich ziehen jasno ločevati (med)

vena -ae, f (etim. nezanesljivo pojasnjena beseda; morda iz *g*—ens-nā, sor. z lit. gýsla, let. dzîsla = sl. žila (iz *g*—hiHslo-)) žila

1. (v pravem pomenu) žila dovodnica, véna: Lucr., Sen. ph. idr., venae et arteriae micare non desinunt Ci., venam incīdere Ci., Cels. pustiti (puščati), ferire pedis venam V. na nogi puščati, venam (venas) aperire, abrumpere, exsolvere, abscindere, interscindere T. ali solvere Col. ali secare Suet. ali incidere venam alicui Ci.; tudi venas incisas aperire T. ali pertundere venam mediam Iuv. prerezati žilo (žile), (iz)pustiti komu kri; (o samomorilcih) prerezati si žilo (žile), (iz)pustiti si kri.

2. (v „nepravem“ pomenu) žila odvodnica, žila utripalnica, artêrija, starejše ciplja: venae saliunt O. utripljejo, venae trepidae O. utripajoče, si cui venae sic moventur (utripljejo, bijejo), is habet febrim Ci., venae non aequalibus intervallis moventur Cels. utripanje je neredno (nestanovitno), utrip je nereden (nestanoviten), pulsus venae (venarum) Plin., Cels. utrip, utripanje = pl. venae: medici signa habent ex venis Ci., venae conciderunt Cels. utrip (utripanje) zastaja, venae fugientes O. zastajajoč utrip, zastajajoče utripanje, venas tentare O., Q., Suet. ali tangere Pers. (p)otipati žilo, poskusiti, kako žila bije, pomeriti utrip, preveriti utrip. Po mnenju starodavnikov naj bi se po teh žilah prenašali hrana, pijača in strupi, obenem pa naj bi bile tudi center življenjske moči: inflatus venas Iaccho V., vinum manat (gre, prehaja) in venas H., deficient inopem venae te, ni cibus atque ingens accedit stomacho fultura ruenti H., ut solet infuso vena redire mero O., vino fulcire ali reficere venas cadentes Sen. ph. pojemajoče žile = pojemajočo življenjsko silo (moč).

3. metaf.
a) konkr. α) vodna žila: Mart. idr., fecundae vena aquae O., venae aquarum Cu., venae fontis Hirt., O.; pesn. pren.: oculos lacrumarum vena refugit Lucan. očem je usahnil vir solza. β) kovinska ali rudna žila: Sen. ph., Iuv. idr., aeris, argenti, auri venae Ci., semen veteris venae O. zrna stare zlate žile (o zlatem pesku); meton. = kovina: venae peioris aevum O. γ) žilasta proga ali črta, žila v kamnu ali lesu: Stat., Plin. idr., venae marmoris O., quae modo vena fuit, sub eodem nomine mansit O. δ) drevesna žila, ki vsebuje drevesni sok, starejše sočnica: Ci., si vim ferri adhibeas, pavent venae (sc. balsami) T. ε) vrsta dreves na vrtu: venae arearum Plin. ζ) moško spolovilo, penis: Pers., Mart. η) sečevod, sečni prehod: Cels. ϑ) znojnica, znojna žleza, pótnica, potna luknjica: Vitr.
b) abstr. α) žila, žilica (prim. sl. „pevska žil(ic)a“, „tatinska žil(ic)a“), dar, nadarjenost, talent, talentiranost: benigna ingenii vena H., tenuis et angusta ingenii vena Q., studium sine divite venā H., vena publica (sc. vatis) Iuv. β) v pl. notranjost, notrina, jedro, srce, srčika, mozeg, kri: periculum inclusum in venis rei publicae Ci., venae cuiusque generis, aetatis, ordinis Ci. najbolj notranje bistvo, semina flammae abstrusa in venis silicis V., vulnus alit venis V.

virga -ae, f (morda iz *u̯iz-ga iz indoev. kor. *u̯ei(H)- viti; beseda naj bi pomenila „viličenje vej“ in potem odcepljajoče se ali odcepljene „veje“ same; glede na ta pomen bi lahko izšla tudi iz kor. *u̯ei- dva (prim. vīgintī); nem. Zweig : zwei in sl. rozga : *roz-, raz narazen; možna je tudi povezava z virēre)

1. šiba, (zelena) veja, vejica, prot, protica, mladika: Ca. idr., silicis O., pōpuli Plin., turea V., viscata Varr., O. lepljiva šiba, limanica, lepljenica, ilice detraxit virgam O., fasces virgarum aut aridi sarmenti L.

2. occ.
a) cepič, cepika: fissa … cortice virgam inserit O.
b) tanka palica, šiba: Tarquinius … virgā lilia summa metit O., lilia fulvis haerentia virgis O. ob palicah, oporah; poseb. α) palica ali šiba, ki se nosi v roki: Plin., virgā, quam in manu gerebat, circumscripsit regem L., ille levi virgā (virgam nam forte tenebat) quod rogat, in spisso littore pingit opus O. β) palica, šiba (za tepenje in vodenje živali), jahaški bič: Lucan., Mart., Iuv., Ap., Front. idr., nobilis equus umbrā quoque virgae regitur Cu., virga, qua ad regendum equum usus est Val. Max. γ) palica ali šiba (zlasti v liktorjevih fascih) za pretepanje zločincev, sužnjev in v druge namene: Pl., Iuv., Lact., Amm. idr., virgis te ad necem caedi necesse erit Ci., caedebatur virgis in medio foro Messanae civis Romanus Ci., medio in foro omnes virgis caesi ac securi percussi sunt L., virgis plebem concidere Ci., Servitius ad terram virgis et verberibus abiectus C., virgis oculi verberabantur Ci., Parcia lex virgas ab civium Romanorum corpore amovit Ci., virgas expediri iubet Ci., virgas securesque expedire L., forte ita incidit, ut … lictor … forem … virgā percuteret L., lictoreae virgae Fl.; sg. kolekt. = fasces fasces, fasci: quos praetexta verendos virgaque … facit O., nobilis virga Mart., multā pulsantur limina virgā Stat.; meton. v pl. udarci s palico, tepenje (pretepanje) s palico ali šibo, šibanje, bičanje: moriere virgis Ci., virgarum metus Ci., de iure virgarum in eum Plin. δ) šiba za pometanje, metla: virgaque verrat humum O. ε) čarovna palica (poseb. Merkurjeva): tum virgam cupit; hac animas ille (sc. Mercurius) evocat Orco V., quem aureā percussum virgā … fecit avem Circe V., parva mora est alas pedibus virgamque potenti somniferam sumpsisse manu O., tetigit summos virgā dea dira capillos O. ζ) (v obscenem pomenu): damnatae spongea virgae Mart. goba na paličici (gl. spongia).

3. metaf. veji podobne stvari
a) virgae lanena stebelca: deinde post messem triticiam virgae ipsae merguntur in aquam solibus tepefactam Plin.
b) proga α) barvasta proga, črta na obleki: pallida purpureis tangat sua corpora virgis O. naj nosi progasto obleko. β) proga, črta na nebu, delna mavrica (starejše doga): Sen. ph. γ) veja na rodovniku, rodovna veja: multā contingere virgā famosos equitum … magistros Iuv.

virgulilla ženski spol vejica, črta

water-line [wɔ́:təlain] samostalnik
navtika (vodna) črta (na boku ladje, do katere se ladja ugreza)

watermark [wɔ́:təma:k] samostalnik
vodni žig (v papirju); črta, ki kaže višino vode

zébrure [zebrür] féminin (zebrasta) proga, črta (v živalski dlaki ipd.)

Zug, der, (-/e/s, Züge)

1. poteg (tudi Physik, Technik, Musik, figurativ); Kraft: nateg; bei Öfen: vlek

2. bei Brettspielen, im Gesicht: poteza

3. beim Trinken: požirek, srk; Sport gib

4. (Reise, Fahrt) potovanje, pohod; (Instanzenzug) pot

5. (Umzug) sprevod, kolona; der Gänse usw.: jata

6. Geographie (Gebirge) veriga

7. Eisenbahn vlak

8. Physik bei Wellen: niz; (Spektralzug) črta;

9. Medizin bei Knochenbrüchen: natega

10. Heerwesen, Militär vod

11. bei Gewehren: ris, brazda

12. (Luftzug) prepih Zug ausüben/einen guten Zug haben Technik vleči; einen Zug abgeben Schach: kuvertirati potezo; einen Zug ins Lächerliche/Maßlose haben biti rahlo smešen/nezmeren;
am: am Zuge sein biti na potezi ( tudi figurativ );
in: im Zuge von v teku (česa); im (schönsten) Zug v razmahu; in einem Zug Sport z enim gibom, trinken: na dušek, zeichnen: z eno potezo, figurativ v isti sapi; in vollen Zügen genießen: s polnimi pljuči; in den letzten Zügen v zadnjih vzdihljajih; in großen Zügen darstellen usw.: v grobih črtah; im falschen Zug sitzen sedeti na napačnem vlaku ( tudi figurativ );
um: Zug um Zug poteza za potezo, figurativ hitro;
vor: sich vor den Zug werfen iti pod vlak;
zu: zum Zuge kommen priti na potezo

žȉca ž
1. žica: bodljikava, bakrena, metalna, čelična, grijaća, grejaća, izolirana, izolovana, platinska, pocinčana, žarna, željezna, železna žica; telegrafska, telefonska žica; žica za zavarivanje žica za varjenje; vučena žica
2. nit, nitka: majka prede tanku -u; pauk se spušta po svojoj -i
3. struna: udri, pobro, u sićane -e; pogoditi pravu -u; dirnuti pravu -u; udariti koga u pravu -u; prebirati -e; udariti u druge -e napeti, ubrati druge strune
4. žila: rudnik je otkrio bakarnu -u; pronaći vodenu -u
5. kov: bijaše čovjek stare -e
6. nota, talent, črta: djelo, delo se odlikuje humorističnom -om; pripovjedačka žica
7. vrv: igračica na -i plesalka na vrvi
8. glasne -e anat. glasilke
9. vitica: grahova žica
10. udariti u tanke -e začeti tarnati; biti -u žarg. po ovinkih kaj prositi, izsiljevati

линейка f

1. črta; ravnilo;
построиться по линейке postaviti se v ravni črti;

2. dolga kočija

линия f črta; vrsta, proga, smer; mera (2,54 mm);
кривая л. krivulja;
прямая л, premica;
железнодорожная л. železniška proga;
снеговая л. snežna meja;
в одну линию ravno;
л. прицеливания namernica

лі́нійка -и ж., čŕta -e ž.

лі́нія -ї ж., čŕta -e ž., línija -e ž., próga -e ž.

• пограни́чна лі́нія mêjna čŕta
• лі́нія електропереда́чі daljnovòd

полоса f proga, črta, pas, trak; vrsta; obdobje; (tip.) stolpec;
узкая п. земли ozek pas zemlje

ри́са -и ж., čŕta -e ž., potéza -e ž.