Franja

kónj horse; (kobila) mare

bojni kónj war-horse, steed
dirkalni kónj racehorse
čistokrvni kónj thoroughbred
jezdni, jahalni kónj saddle horse
gugalni kónj rocking horse, hobbyhorse
krilati kónj winged horse, hippogriff
povodni kónj hippopotamus, pl -es, -mi
neujahan kónj ZDA bronco
skopljen kónj gelding
telovadni kónj vaulting horse, long horse, pommel horse
Trojanski kónj Trojan Horse, wooden horse
tovorni kónj packhorse
vprežni kónj draught horse, carthorse, dray horse
kónj pri šahu knight
dreser konj horsebreaker
dober poznavalec konj a good judge of horseflesh
sprevod konj cavalcade
trgovec s kónji horse dealer
lahkovprežni kónj carriage-horse
na kónju on horseback, mounted
biti na kónju to be on horseback
sem na kónju (figurativno) I am in the saddle
česati kónja to curry a horse
čistiti kónja to groom
delati kot kónj to work like a horse
jahati kónja, jezditi na kónju to ride, to practise riding
podarjenemu kónju ne glej na zobe! do not look a gift-horse in the mouth
pasti s kónja to have a fall off one's horse, to be spilled from a horse, (žargon figurativno) to come a cropper
(u)krotiti kónja to break a horse (to the rein)
oskrbeti s svežimi kónji to provide fresh horses, to remount
zajahati kónja to mount a horse
sopsti kot kónj to pant like a horse
posaditi koga na kónja (tudi figurativno) to put someone into the saddle
vpreči kónje v voz to harness horses to the carriage
tudi par konj me ne spravi tja (figurativno) a team of wild horses couldn't drag me there, wild horses will not drag me there
lahko pripelješ kónja k vodi, ne moreš pa ga prisiliti, da pije you may take a horse to water, but you can't make him drink
poditi, drviti kónja to drive a horse (too) hard
priti s kónja na osla (figurativno) to come down in the world

lāna -ae, f (iz indoev. *Hu̯l̥Hnā „volna“, izpeljano iz baze *Hu̯elH- „dlaka, volna“; prim. skr. úrṇā = gr. λῆνος = dor. λᾶνος [iz *Ƒλασ-νο-ς, Ƒλᾶνος] = sl. volna = hr. vȕna = lit. vìlna [v sg. = volneno vlakno, v pl. = volna] = got. wulla = stvnem. wolla = nem. Wolle, ang. wool, lat. vellus)

1. volna: alba, sucida Varr., mollis Cat., Pr., Cels., rudis O., aurea V., O., Pr. zlato runo, colus et lana Ci., colus lanā gravis O., colus lanā amictus Cat., lanam cārăre Pl. ali carminare Varr., Plin. grebénati, česati, lanam facere Varr. ap. Non., Lucr., Icti. ali manibus trahere Varr. ap. Non. ali samo trahere Iuv. ali tractare Iust. volno obdelovati = presti, fama lanae trahendae O. volnoprejstva, lanam mollire trahendo O., lanam tondere Varr. ali detondere, detrahere Col., lanam tingere fuco Q. ali samo tingere Icti., lanam expedire Icti. volno pripraviti (pripravljati) za uporabo, tj. grebénati, kosmáti, (z)mikati jo = presti; tudi v pl., ki ga slovenimo s sg.): Phocaïco bibulas tinguebat murice lanas O., lanas pectere Col., lanas lavare Plin., in usum vestium pecori lanas detrahere Q.; occ. (v pl.) volnene niti: ducunt lanas O. vlečejo volnene niti = predejo. Preg.: rixari de lana caprina H. prepirati se za kozjo volno (ki je ni) = za nič, „za oslovo senco“ (prim. gr. περὶ ὄνου σκιᾶς in sl. „poslati koga po žabjo volno“).

2. meton.
a) delo z volno, volnarstvo, volnoprejstvo, preja: lanā ac telā victum quaeritare Ter., Lucretiam … deditam lanae … inveniunt L., lanae tonsae H. (= lanificium), cogitare de lana sua O. le na prejo misliti, le na svoje delo misliti = ne biti zaljubljena.
b) volnena cap(ic)a: ob oculos habebat lanam Pl., brachia lanis fasciisque obvolvere Suet., Dig. z volnenimi trakovi; kolekt. volnina, volnenina, volneno blago, v pl. = volnena obleka, volnena tkanina: lanam, aurum, vestem, purpuram bene praebeo Pl., lanam purpuramque multam Pl., te bis Afro murice tinctae vestiunt lanae H.

3. metaf. volni podobne stvari, volnaste stvari
a) (živalska) dlaka: l. caprina, leporina Icti.; (ptičji) puh, mah: interior cygni lana Mart., l. anserina Icti.
b) (pri rastlinah in sadju) dlačice, kosmatina, kosm(at)inje: l. Cydonia (kidonskih kutin) Mart., lanae sequaces Mart. ločna volnasta vlakna; poseb. bombaž, bombažna preja, pavola: nemora Aethiopum molli canentia (sivkasti) lanā V., lanas silvae ferunt, lino alii vestiuntur, alii lanis Mel.
c) v pl. (mrenasti) oblački, ovčice (na nebu): tenuia (trizložno!) nec lanae per caelum vellera ferri V.

lás lasjé hair; (ščetina) bristle

brez las hairless, (plešast) bald
kratki (dolgi) lás, lasjéje short (long) hair
gosti (redki) lás, lasjéje thick (thin) hair
kodrasti (gladki) lás, lasjéje curly (straight) hair
tanek kot lás, lasjé hair-thin; as fine as a hair
za las natančno to a hair, to a T
niti za las boljši not a bit (ali whit) better
beljeni lasje bleached hair
valoviti lasje wavy hair
rdeči lasje red hair, žargon carrots pl
na balin ostriženi lasje hair cut close to the skull
negovani lasje well-groomed hair
plavi (blond) lasje fair hair
umetni lasje false hair
za lasé privlečen (figurativno) far-fetched, strained
za lás, lasjé within (ali by) a hair's breadth; narrowly, nearly
beljenje las bleaching of hair
barva las colo(u)r of hair
barva za lase hair dye
sredstvo za krepitev lás, lasjé hair restorer
čop las tress, braid, pigtail
kita las braid of hair
čop las tuft of hair
izpadanje las hair loss, loss of hair, fall of the hair
pranje las shampoo, shampooing
losjon za lás, lasjéé hair lotion, hair tonic
pomada za lás, lasjéé pomade
puder za lás, lasjéé hair powder
navijač za lás, lasjéé wave clip, curler, curl clip, (iz papirja) curlpaper
klešče za kodranje lás, lasjé curling tongs pl, curling iron
rast las growth of hair
striženje las haircut, haircutting
sušílec za lás, lasjéé (fen) electric hairdryer, dryer
mrežica za lás, lasjéé hairnet
nakit za lás, lasjéé ornament for the hair
ščetka za lás, lasjéé hairbrush
trak za lás, lasjéé ribbon, bow for the hair
koder las curl, ringlet, lock
sredstvo za odstranjevanje las depilatory
biti si v lás, lasjééh z to be at loggerheads with, to be at daggers drawn with, (gledé, zaradi) over
lasje mi izpadajo my hair is thinning
delati sive lás, lasjéé komu (figurativno) to prove a headache for someone, to turn someone's hair grey
ne si delati sivih las glede, zaradi not to distress oneself about something
lás, lasjéé si puliti to tear one's hair
izgubiti lás, lasjéé to lose one's hair
(po)česati si lás, lasjéé to comb one's hair
urediti si lás, lasjéé, sfrizirati si lás, lasjéé to do (ali to dress) one's hair, ZDA to fix one's hair, to set one's hair
pristriči lás, lasjéé to trim the hair
razpustiti (si) lás, lasjéé to let one's hair down
(po)vleči koga za lás, lasjéé to pull someone's hair
imeti plave, blond lás, lasjéé to have fair hair
dati si ostriči lás, lasjéé to have (ali to get) one's hair cut
skočiti si v lás, lasjéé (figurativno) to come to blows; VB žargon to get stuck in
to je nekoliko za lás, lasjéé privlečeno that's a little far-fetched
lasje se mi ježé I feel my hair standing on end
lasje so se mi ježili my hair stood on end
pepelnato pobarvati lás, lasjéé to dye the hair grey
za lás, lasjé je manjkalo it was a close shave, it was within a hair's breadth, it was a near thing
za las je šlo! that was a touch too near (for comfort)!
niti lás, lasjéú ji niso skrivili they didn't harm a hair of her head, not a hair on her head has been touched
on ne bi nikomur skrivil lasá he would not hurt (ali harm) a fly
za lás, lasjéé privleči to drag in by the head and shoulders, to force in
oprati si lás, lasjéé to wash one's hair
za las uiti to have a narrow (ali a hairbreadth) escape, to have a narrow (ali close, tight) squeeze
za las smo ušli smrti we were within a hair's breadth of being killed, we just escaped death by the skin of our teeth
za lás, lasjé zgrešiti to miss by a hair
ni vredno, da si delate sive lás, lasjéé glede tega it is not worth while worrying yourself to death over it
to visi (je) na lás, lasjéu zdaj it is touch and go now
ta otrok mi dela sive lás, lasjée (figurativno) this child is a great worry (ali trial) to me

lás (-ú) pl. lasjé m

1. capello;
lasje capelli, capigliatura, chioma; knjiž. crine
pramen, šop las ciuffo di capelli
lasje hitro rastejo, se redčijo, sivijo i capelli crescono rapidamente, si diradano, ingrigiscono
barvati, česati, navijati, spletati, striči, sušiti, umivati si lase tingere, pettinare, avvolgere, intrecciare, tagliare, asciugare, lavare i capelli
pog. dobiti sive lase, izgubiti lase incanutire, perdere i capelli
popraviti si lase aggiustarsi la capigliatura
bujni, gosti, kodrasti, razmršeni lasje capelli folti, ricciuti, scarmigliati
črni, kostanjevi, rdeči, svetli lasje capelli neri, castani, rossi, biondi

2. tekst. pelo

3. na las (v adv. rabi izraža enakost) esattamente, completamente; proprio:
ali je res tako? Na las tako è proprio così? Proprio così

4. za las (v adv. rabi) per poco, per un pelo:
za las smo ušli nesreči abbiamo evitato l'incidente per un pelo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pijača mu že gre v lase il vino gli sta andando alla testa
lasje se mu ježijo od strahu i capelli gli si rizzano in testa dalla paura
nihče mu ni skrivil lasu nessuno gli ha torto un capello
lase si je pulila od obupa si strappava i capelli dalla disperazione
zardeti do las arrossire fino alla radice dei capelli
skočiti si v lase prendersi per i capelli
za lase privlečeni sklepi conclusioni tirate per i capelli
njegovo življenje visi na lasu la sua vita è sospesa a un filo
biti si v laseh litigare
skočiti si v lase accapigliarsi
delati sive lase creare gravi preoccupazioni, grattacapi
lasje (na koruznem storžu) pennacchio
bot. žabji las callitriche (Callitriche)
PREGOVORI:
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina

oblīquō -āre -āvī -ātum (oblīquus)

1. naravna(va)ti, usmeriti (usmerjati), naperiti (naperjati) kaj poševno, storiti, narediti (delati), napraviti (napravljati) kaj poševno (postrani, napošév): oculos obliquat Cerberus O. škili, ensem in latus obliquat O. zamahne v stran, sinūs (sc. velorum) in ventum o. V. jadra poševno proti vetru nape(nja)ti, specula, quae facies prospicientium obliquant Sen. ph., insigne gentis (sc. Sueborum) obliquare crinem nodoque substringere T. česati postrani.

2. metaf. prikrito (presejano, pretreseno, ublaženo) izreči (izrekati): et k, quae et ipsa quorundam nominum nota est, et q, cuius similis effectu specieque, nisi quod paulum a nostris obliquatur, coppa apud Graecos nunc tantum in numero manet Q., preces Stat., responsum Arn.

pelo moški spol las, lasje, kocina, dlaka; puh

pelo arriba proti dlaki (lasem)
peinarse pelo arriba nazaj se česati
pelo de camello kamelja dlaka, kamelovina
pelo corto kratko ostriženi lasje; deška frizura
pelo a lo garzón, pelo a lo chico deška frizura
pelo oxiginado beljeni lasje
pelo postizo ponarejeni lasje, lasulja
pelo rizado kodrasti lasje
pelo a la romana, pelo a lo Colón paževska frizura
a(l) pelo pogodu; zelo prav; (za las) natančno, točno
pelo a pelo enak, bot
contra pelo ne pogodu, neprav, narobe
de pelo dlakav; premožen, odličen, čeden
ni un pelo niti sledu ne
de medio pelo ljudski
de poco pelo reven, siromašen
en pelo neosedlan; nestrojen (koža)
sin pelo brez dlak, plešast
agarrarse (ali asirse) de un pelo vsako pretvezo uporabiti
andar al pelo pretepati se
no corre un pelo de aire najmanjše sapice ni
cortar un pelo en el aire biti zelo bistroumen
echar pelo izmučiti se, utruditi se
hacer el pelo česati, frizirati
no tener pelo de tonto imeti zdravo pamet, biti prevejan
tomar el pelo (a) koga za nos vleči, za norca imeti
todo va al pelo vse gre gladko
no se le ve el pelo izginil je brez sledu
estar a medios pelos pijan biti
estoy de ello hasta los pelos sit sem tega že do grla
los pelos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci (se mu ježe)
contar a. con todos sus pelos y señales nekaj zelo podrobno pripovedovati
tirar de los pelos za lase povleči

počesati (počéšem) česati kämmen (na hitro überkämmen, lase navzgor hochkämmen, nazaj zurückkämmen)
počesati na prečo die Haare abteilen

počesáti (-čéšem)

A) perf. ➞ česati

1. pettinare, ravviare

2. žarg. voj. rastrellare

3. pren. (natepsti) bastonare, picchiare, suonarle

4. pren. correggere

B) počesáti se (-čéšem se) perf. refl. pettinarsi

predívo (-a) n fiocco; filaccia; stoppa:
česati predivo pettinare il fiocco
bombažno, konopljeno, laneno predivo fiocco di cotone, di canapa, di lino

ramener [ramne] verbe transitif nazaj privesti, nazaj pripeljati; privesti domov; odbiti (sovražnika); oživiti (modo); zopet napeljati (pogovor) (à na); opozoriti (à quelque chose na kaj); reducirati (une fraction ulomek)

se ramener (dati) se reducirati
la ramener (populaire) širokoustiti se; hoteti uveljaviti svoje stališče
ramener une jeune fille chez elle spremiti mladenko, dekle domov
ramener la paix zopet vzpostaviti mir
ramener sa gueule (populaire) hrupno protestirati
ramener ses cheveux sur le devant česati si lase naprej (čez plešo)
ramener à la raison zopet spametovati
ramener (un noyé) à la vie spet oživiti (utopljenca)
ramener tout à soi biti egocentričen

rebours [rəbur] masculin protidlaka (blaga), figuré nasprotje

à rebours, au rebours proti dlaki, na srh; figuré narobe; nazaj
compter à rebours nazaj šteti
lire à rebours narobe brati
au rebours de proti, v nasprotju z
aller au rebours de l'évolution générale iti v nasprotju s splošnim razvojem
caresser un animal à rebours božati, gladiti, žival proti dlaki
faire tout à rebours narediti vse narobe
prendre quelque chose à rebours napačno razumeti
prendre le rebours de quelque chose krtačiti, česati proti dlaki
marcher à rebours ritensko hoditi

retro-agō -ere -ēgī -āctum (retro in agere)

1. nazaj gnati: flumina Mel., capillos Q. nazaj (po)gladiti, (po)česati; pren.: iram Sen. ph. (u)tolažiti, (po)miriti.

2. metaf. obrniti (obračati), spremeniti (spreminjati), izpremeniti (izpreminjati): ordinem Q., dactylus retroactus Q. (o anapestu) obrnjeni daktil, narobe daktil.

sub-stringō -ere -strīnxī -strictum (sub in stringere)

1. spodaj zadrgniti (zadrgovati), odspodaj navzgor privezati (privezovati), (z)vezati, zvezati (zvezovati), podvezati (podvezovati): substringebat caput (sc. iumenti) loro altius N., obliquare crinem nodoque substringere T. od obeh strani česati proti temenu in podvezovati (v čop), auroque ligatas substringens … comas Lucan., substringere lintea mālo Sil., carbasa Mart. jadra pobrati (pobirati), sinūs Sen. tr., carnem fasciā Suet.; pesn.: aurem substringe loquaci H. nastavljaj mu uho, pazljivo ga poslušaj.

2. metaf. omejiti (omejevati), ustaviti (ustavljati), zadrž(ev)ati: lacrimas Marc., sanguinem Veg., bilem Iuv.; pren. (v govoru) kaj (s)krčiti (skrčevati), krajše povedati: effusa Q. — Od tod adj. pt. pf. substrictus 3 „zožen“, „stisnjen“, ozek, tesen, kratek, droben, slok, suh, mršav: ilia O., crura (namreč krtove) O., testes castorum Plin., tunicae Gell., venter (sc. tauri) paulo substrictior (po novejših izdajah subtruncior) Col.

vólna (-e) f

1. lana:
česati, prati, sukati, presti volno pettinare, lavare, torcere, filare la lana
angorska, kašmirska volna lana d'angora, cachemire
volna za pletenje lana per lavori a maglia
tekst. celična volna fibra tessile artificiale
enoletna volna lana di agnello di un anno
mikana volna lana scardassata
runska volna lana del dorso
trgana volna lana rigenerata

2. teh. lana:
izolirna volna lana isolante
jeklena volna lana di acciaio
mineralna volna lana minerale
steklena volna lana di vetro
žlindrina volna lana di scoria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. poslati koga po žabjo volno sbarazzarsi di qcn. con un pretesto
pren. presti žabjo volno fare cose insulse, portare vasi a Samo
les. lesna volna trucioli di legno

začesáti (-čéšem) perf. ➞ česati pettinare:
začesati lase na prečo pettinare i capelli con la scriminatura

ξαίνω [Et. iz ξάνjω, qsn̥jō, podaljš. kor. qs-en- iz qes, slov. česati, lat. sentis, trnjev grm (iz ksen-tis), gl. ξέω, ξύω. – Obl. fut. ξανῶ, aor. ἔξηνα, pass. pf. ἔξασμαι, aor. ἐξάνθην]. 1. praskam, grebenam, gradašim volno ἔρια. 2. bijem, tepem, bičam.

растрёпывать, расттрепать (raz)kuštrati, razdrapati;
р. шерсть (raz)česati volno