Franja

glédati -am, glej glejte
1. gledati: gledati na vse strani, v tla; gledati kakor bik nova vrata
gledati kao tele u šarena vrata; križem gledati
razroko gledati; pisano gledati
poprijeko, popreko gledati koga: debelo gledati
začuđeno gledati, blenuti, bečiti, izvaljivati oči; zviška gledati koga
s visoka gledati koga srepo gledati
ukočeno gledati; gledati kakor zaboden vol
biti zapanjen, zbunjeno, zabezeknuto gledati
2. gledati, biti ismjeren (-mer-) prema čemu: okno gleda na ulico
3. gledati, starati se, nastojati: gledal bom, da se bo vse dobro končalo
4. gledati, vidjeti (-de-): v njem so gledali velikega stratega
5. prst mu gleda iz čevlja
prst mu viri iz cipele; on že dolgo gleda za njo
odavno je već krišom voli; vsi so gledali nanj
svi su uprli oči u njega

gleichziehen^* mit biti enak čemu, izenačiti se z

gléštati -am (nj. geleistet)
1. njegovati (neg-), brinuti se o čemu: gleštati živino, konja; ženske se kaj rade gleštajo
2. imati, posjedovati: ne gleštam niti krajcarja

glódati -am i glojem i glôdati -am, glodaj glodajte i gloji glojite i glodaj glodajte
1. glodati: glodati kost, suho skorjo; gloda ga skrivna bolezen
2. rđavo govoriti o čemu: vsa soseska je tedne in tedne glodala ta dogodek

gothicize [gɔ́ɵisaiz] prehodni glagol & neprehodni glagol
gotizirati, dati čemu gotske oblike; dobivati gotske oblike

grain¹ [grein] samostalnik
zrno
ameriško žito; žitarica
figurativno zrnce, trohica, gran (utež); usmeritev ali porazdelitev vlaken (delcev) v materialu, struktura; granulacija
arhaično škrlat; trajna barva; vlakno; značaj, narava, razpoloženje, nagnjenje k čemu; sestav, ustroj

against the grain proti volji, narobe, nesmiselno
to cut with the grain rezati v smeri vlaken
to dye in the grain barvati v surovem stanju
figurativno dyed in the grain zakrknjen
in grain po naravi, po značaju
to receive with a grain of salt s pridržkom sprejeti

großschreiben^* pisati z veliko začetnico; figurativ posvečati čemu posebno pozornost

hineinhorchen in prisluškovati čemu

implícite pril. implicite, što je sadržano u čemu

improfessus (inprofessus) 3

1. act. ki se ni k čemu prijavil (oglasil): servus Icti., vel improfessi Suet. ne da bi izpovedali (židovstvo).

2. pass. pri carinskem uradu neprijavljen, nenaznanjen: quod quis per publicanos improfessum transtulerit, commissum sit Q.

indulge [indʌ́ldž]

1. prehodni glagol
popuščati komu, popustiti, ugoditi, dopustiti, razvajati (otroka); vdajati se čemu, uživati v čem
ekonomija pristati na odlog plačila, odložiti plačilo

2. neprehodni glagol
privoščiti si (npr. dobro kapljico)

to indulge s.o. in s.th. spregledati komu kaj
to indulge o.s. in s.th. privoščiti si kaj
to indulge o.s. with uživati v čem

indulgent [indʌ́ldžənt] pridevnik (indulgently prislov)
popustljiv, prizanesljiv (to do)
vdan čemu

in-dulgeō -ēre -dūlsī (poklas.) -ultum (prim. gr. ἐνδελεχής trajen, lat. longus)

I. klas. le intr.

1. postrežljiv, naklonjen, prizanesljiv, popustljiv biti, popustiti (popuščati), spregled(ov)ati, odneha(va)ti, odpustiti (odpuščati), vda(ja)ti se; z dat. personae: Ter., Suet., Cels., Ci. idr., eis indulsit Ci., Caesar Aeduorum civitati praecipue indulserat C., uni huic maxime indulgebat N., militiam detrectantibus ind. Cu., nihil his indulsit ad Antonium violandum N., irae vestrae magis ignoscendum quam indulgendum est L., consules indulgent ardori legionum L., peccatis Ci., amori, precibus Plin. iun., debitori N.; pesn.: indulge ordinibus V. napravi širše vrste; pogosto refl.: Ci., Iuv., Q., indulgebat sibi liberalius N. bil je preveč popustljiv do sebe, ravnal je preveč po svoji volji (glavi), preveč svojeglavo; star. z acc. personae: Afr. fr., sese Ter., se Stat.; pass.: quando animus ... indulgeri potuisset Gell. naslajati se.

2. metaf. čemu vda(ja)ti se, streči, služiti: Plin. iun., Sen. ph., Q., Amm. idr., tantum dolori indulsit, ut ... N. se je tako vdal, da ..., animo (volji) patrioque suoque Delius indulgens O., indulgere novis amicitiis Ci., indulgent vino V., luxuriae ind. Ci., somno T., si aviditate indulgeretur L. ko bi se ji kdo vdajal, Hannibalem non plus quam sextario vini indulsisse Iust. da ni pil več kot ..., lacrimis ind. O., Val. Fl. (raz)jokati se, thalamis Val. Fl., choreis V.; occ. skrbeti za kaj, brigati se za kaj, oskrbeti (oskrbovati), opraviti (opravljati): iuvat indulgere labori V., indulge hospitio V. opravljaj gostoljubne dolžnosti, valetudini ind. Ci.

— II. poklas. trans. dopustiti (dopuščati), dovoliti (dovoljevati), prizna(va)ti, prista(ja)ti na kaj, da(ja)ti, darovati, žrtvovati: alicui indulgere sanguinem suum L., hoc solatii Cu., largitionem T. (naspr. abnuere), alicui commeatum Plin. iun., essedario rudem Suet. dati mu borilsko palico = odpustiti ga, patientiam flagello Mart. potrpežljivo se dati bičati, condemnationes Lamp. pri obsodbah najti prostor za pomilostitve, poseči tudi po pomilostitvah; pesn. z inf.: Sil., Stat.; pass.: abolitio, quae indulgetur Icti., licentia crudelitati indulta Amm.; refl.: se indulgere alicui prepustiti (izročiti, dati) se komu: se tribuno Iuv., sese videndum alicui Stat. — Od tod pt. pr. indulgēns -entis, adv. indulgenter

I. act.

1. popustljiv, spregledljiv, milostljiv, prizanesljiv, dobrotljiv (naspr. severus): N., Plin., Suet., Sen. ph., Sen. rh., Fl., captivos indulgenter habere L., bestiae multa faciunt indulgenter Ci. drugim v korist, civitas in captivos minime indulgens L., nomen indulgentius maternum Ci., indulgentissime imperator Plin. iun. premilostljivi cesar, ministri irarum indulgentes L. uslužni pomagači njih ogorčenosti, nimis indulgenter loqui Ci. ep.; z dat.: peccatis indulgens Ci., spei Cu.; adv. comp. indulgentius: Sen. ph., Val. Max.; superl. indulgentissimē: Sen. ph.

2. vdan: aleae Suet.

— II. pass. srčno ljubljen: indulgentissime adulescens Q.

inklinírati -am (lat. inclinare) inklinirati, naginjati, brti sklon čemu

insister [ɛ̃siste] verbe intransitif vztrajati pri čem, siliti (sur quelque chose na kaj), dajati poudarek čemu, polagati važnost na, vztrajno zahtevati; ne popustiti, ne odnehati

insister pour la réponse vztrajno zahtevati odgovor
il insiste pour être reçu par le maire vztraja, da ga sprejme župan

izsledováti -újem
1. isljeđivati (-sleđ), istraživati, ispitivati
2. ulaziti komu, čemu u trag, tragati za kim, za čim
3. pronalaziti, otkrivati

kmášen -šna -o stajaći, u čemu se ide u crkvu: -a obleka

laugh over neprehodni glagol
smejati se čemu, s smehom o čem razpravljati

lean^*4 [li:n]

1. neprehodni glagol
nagniti se, nagibati se; opirati se, nasloniti se (on na)
figurativno zanašati se (on na)
figurativno nagibati se k čemu, dajati prednost čemu (to, towards)
biti prislonjen, sloneti (against)

2. prehodni glagol
nagniti, nasloniti (against ob, na)
opreti, podpreti (on, upon)

pogovorno to lean over backward(s) zelo se potruditi

ležáti -im
1. ležati: ležati na postelji, v senci; ležati na tleh
ležati na zemlji; ležati na hrbtu
ležati nauznak, na leđima; ležati na smrtni postelji
ležati na samrti; ležati na trebuhu
ležati potrbuške; zvečer gre zgodaj ležat
uveče rano legne; mesto leži slikovito
grad leži slikovito; ves dan leži v sobi
2. ležati, odgovarati, lmati pozitivan odnos prema čemu: jeziki mu ležijo
lako uči jezike; to delo mi leži
ovaj posao volim; to mi leži na srcu
stalo mi je do toga
3. ležati, počivati: tu leži moj sin
4. ležati, biti neaktivan: vojska leži pod trdnjavo
5. tvoja prihodnost mi leži na srcu
tvoja me budućnost zabrinjuje; v tem grmu leži zajec
ovdje je problem