Franja

ogenj¹ [ô] moški spol (ognja …) das Feuer
bengalski ogenj bengalisches Feuer
Elijev ogenj Eliasfeuer, Elmsfeuer
opozorilni ogenj das Notfeuer
peklenski ogenj die Höllenglut, das Höllenfeuer
taborni ogenj Lagerfeuer
umetelni ogenj Kunstfeuer
bog ognja der Feuergott
častilec ognja der Feueranbeter
čaščenje ognja die Feueranbetung
požiralec ognja der Feuerschlucker
soj ognja der Feuerschein
narediti/zakuriti ogenj Feuer machen
podtakniti ogenj Feuer legen
netenje ognja das Feuerbohren
figurativno bljuvati ogenj in žveplo Gift und Galle speien
kjer je dim, je tudi ogenj kein Rauch ohne Flamme
osmojena mačka se ognja boji gebrühte Katze scheut auch kaltes Wasser
med dvema ognjema im Kreuzfeuer, šport igra: der Völkerball
na ogenj auf das Feuer
nalagati na ogenj auflegen, nachlegen
prilivati olje na ogenj Öl ins Feuer gießen
proti ognju:
zaščita proti ognju der Feuerschutz
v ogenj:
vreči v ogenj ins Feuer werfen
dati roko v ogenj za koga/kaj die Hand für jemanden/ (etwas) ins Feuer legen
v ognju:
biti v ognju (goreti) in Flammen stehen
imeti več želez v ognju zwei/mehrere Eisen im Feuer haben
tehnika obstojen v ognju feuerbeständig
obstojnost v ognju die Feuerbeständigkeit
odporen proti ognju feuersicher
odpornost proti ognju die Feuerwiderstand, die Feuersicherheit
pocinkan v ognju feuerverzinkt
pocinkati v ognju feuerverzinken
smrt v ognju der Feuertod
umreti v ognju den Flammentod sterben
zlatenje v ognju die Feuervergoldung
zlatiti v ognju feuervergolden
za ogenj:
posoda za ogenj das Feuerbecken
z ognjem in mečem mit Feuer und Schwert
igrati se z ognjem mit dem Feuer spielen (tudi figurativno)
igra z ognjem ein Spiel mit dem Feuer
tehnika, gradbeništvo, arhitektura peskati z ognjem flammstrahlen

Orōsius -iī, m Orózij, s celim imenom Paulus Orosius Pavel Orozij, Hispanec, lat. zgodovinopisec in krščanski duhovnik v začetku 5. stoletja po Kr., sodobnik in častilec sv. Avguština: Eccl.

plūs, plūris, pl. plūres, plūra, komp. k multus (iz *plēos, *plĕos; prim. skr. prāyaḥ več, gr. πλείων, πλεῖον, eol., dor. πλήων, homersko πλέων, πλέον, lezboško πλέες, kretsko πλιες; gl. plēnus)

I.

1. sg. plūs več, kot subst. n. večji del, večina, večina primerov, večinoma, povečini: tantum et plus etiam mihi deberet Ci., quod plus est Ci.; z gen. quantitatis: plus doloris capere C., plus virium habere N., Ci., uno (za enega) plus Tuscorum cecidisse in acie L., non plus habuit secum quam XXX de suis N. ne večje množice, ne več mož, plus facere quam pollicitus esset C.; v acc. adv.: plus dolere Ci., plus posse, valere Ci., C., videre plus quam semel Ci., ab urbe plus quam X dies aberat Ci., plus minus Hirt. približno, plus minusve quam … Pl., Ter., Q. več ali manj kot … ; pri imenih (nomina): perfidia plus quam (več kot, bolj kot) Punica L., confiteor eos plus quam parricidas esse Ci.; z abl. comparationis: plus nimio H. (več kot) preveč, preko vseh meja; pri števnikih večinoma brez quam: plus mille (več kot tisoč) capti L.; v gen. pretii: pluris (dražje) emere, pluris esse Ci. več vreden biti, več stati, pluris facere, putare, aestimare Ci. (idr.) višje (bolj) ceniti; redkeje v abl. pretii: plure vendunt Luc. fr., plure altero tanto Pl. fr., plure vēnit Ci. fr.

2. pl. plūrēs (m, f), plūra (redko plūria, n), toda gen. plūrium (naspr. pauci, aliqui, singuli, unus)
a) več njih, številnejši (s komparativnim pomenom): unus praedones plures cepit quam omnes antea Ci., primo XV milia, postea plures C.; subst.: quid plura (sc. dicam)? Ci. čemu (zakaj) (še) več besed? čemu (zakaj) (še) dalje govoriti o tem? kaj bi še dalje (še več) govoril? = na kratko, skratka = ne plura (sc. dicam) Plin., plures armati N. v večjem številu, številnejši, pluribus verbis persequi N. ali (samo) pluribus exsequi Ph. obširneje, displicuit pluribus N. večini; plures (naspr. pauciores, gr. οἱ ὀλίγοι = imenitniki, plemiči, bojarji) = drhal, množica: Pl.; evfem. (= gr. οἱ πλείονες) umrli, pokojniki: se ad plūrēs penetrare Pl. ali ad plures abire Petr. = umreti.
b) več (mnogo, veliko) njih, mnogi (če nasprotje ni izrecno omenjeno): plures vestrum Cu., plurium annorum indutiae L., plura castella pariter temptaverat C., pluribus praesentibus eam rem iactari nolebat Ci. —

II. superl. plūrimus 3 (tvorjen iz komp. plūs s superl. pripono -imus) največ, zelo veliko; zelo obilen (velik), premnog; pl. sprva adj.: qui optimam navem, plurimos nautas haberet Ci.; toda elativ: plurimi (premnogi) versūs Ci., plurimis verbis Ci. zelo (nadvse) obširno, quam plurimas serpentes colligi iubet N. kar največ, kolikor mogoče; potem subst. največ, zelo veliko njih, večina: huius sententiam plurimi sunt secuti N., nonnulla ab imperatore miles, plurima vero fortuna vindicat N., ut illi quam plurimi deberent S. Pri pesnikih v sg. (toda le pri kolekt.): plurima praeda Pl., (sc. bos) cui plurima cervix V. zelo obilen, zelo debel, quā plurimus erit (sc. fons) O. najobilneje (najbogateje) (pri)vre na dan, plurima quā silva est O. najgostejši, collis V. zelo velik, plurima lecta rosa est O. premnoge rože, per plurimum laborem H., plurima flammas Aetna vomit O. največi del (= večina) Etne, plurima luna Mart. polna luna; o osebah: in toto plurimus orbe legor O. široko po svetu, daleč po svetu, širom sveta, širom po svetu; toda plurimus in Iunonis honorem H. posebno vnet častilec Junone. Subst. plūrimum -ī, n zelo (prav) veliko, največ, največi del; z gen. quantitatis: in armis plurimum studii consumebat N., plurimum gravitatis Ci., virtutum Q., mali Sen. ph., plurimum quantum favoris Fl. (zelo) zelo veliko naklonjenosti; z gen. pretii pri glagolih čislanja (cenjenja): plurimi aliquem facere Ci., N., quod plurimi est Ci.; z abl. pretii pri glag. trgovanja oz. kupovanja: quam plurimo vendere, vēnire Ci. kar najdražje; adv. acc. sg. plūrimum

1. največ, zelo (prav) veliko, premnogo: ut te plurimum diligam Ci., cui plurimum credebat Cu., plurimum intererat Ci., ut plurimum tussiat Petr.

2. kvečjemu: diebus plurimum novem Plin., datur ad leniter molliendam alvum plurimum drachma una, modice IIII obolis Plin.

3. največ, večidel, večinoma, povečini, zvečine: plurimum Cypri vixit N., domum ire pergam; ibi plurimum est Ter.

Opomba: Star. superl. plīsimus ali plūsimus: plisima, plurima Fest., f[o]edesum foederum, plusima plurima, meliosem meliorem Varr.

Pūblicola -ae, m (star. Poplicola in Poplicula, iz poplus (gl. pod populus) in colere častilec ljudstva, prijatelj ljudstva, ljubitelj ljudstva, ljudstvoljub) Publíkola, priimek Publija Valerija in njegovih potomcev: Ci., L., H., Sil.

sonc|e [ó] srednji spol (-a …) die Sonne (tudi astronomija) (jesensko Herbstsonne, jutranje Morgensonne, polnočno Mitternachtssonne, zimsko Wintersonne, zahajajoče Abendsonne)
tehnika umetno sonce künstliche Sonne
tehnika višinsko sonce Höhensonne
morsko sonc živalstvo, zoologija der Sonnenstern (bodičasto Stachelsonnenstern)
… sonca Sonnen-
(položaj der Sonnenstand, boginja die Sonnengöttin, bog der Sonnengott, častilec der Sonnenanbeter, čaščenje/kult die Sonnenanbetung, der Sonnenkult)
ki ljubi sonce rastlinstvo, botanika sonneliebend
jasen kot sonce sonnenklar
najbližji soncu ( der ) sonnennächste
sonce je visoko/nizko die Sonne steht hoch/niederig
sonce žari die Sonne lacht
za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein
brez sonca sonnenlos
na soncu astronomija auf der Sonne, ležati ipd.: in der Sonne
greti se na soncu sich in der Sonne aalen
na soncu dozorel sonnengereift
pražiti se na soncu sich in der Sonne rösten
od sonca von der Sonne
od sonca osvetljena stran die Tagseite
obsijan od sonca besonnt
ogorel od sonca sonnengebräunt
ožig od sonca der Sonnenbrand
pod soncem unter der Sonne
prostor pod soncem der Platz an der Sonne
proti soncu gegen die Sonne
ki se koplje v soncu durchsonnt
z malo sonca sonnenarm
kjer sonce gotovo sije sonnensicher

zvézda star

brez zvézd starless
zvézda stalnica fixed star
zvézda vodnica guiding star, lodestar
zvézda repatica comet
dvojna zvézda double (ali binary) star
jutranja zvézda morning star
večerna zvézda evening star, Venus, Hesperus, Vesper
filmska zvézda film star, star actress
peterokraka zvézda five-pointed star
morska zvézda starfish
severna zvézda Pole Star, Polaris, North Star
srečna (nesrečna) zvézda lucky ali propitious (unlucky) star
posejan z zvézdami starred, studded with stars, glittering with stars, star-spangled, starry
rojen pod srečno zvézdo (figurativno) born with a silver spoon in one's mouth, born under a lucky star
rojen pod nesrečno zvézdo born under an unlucky star, ill-starred
častilec zvézd star-worshipper
okrašen z zlatimi zvézdami adorned (ali decorated) with golden stars
kovati v zvézde to praise (ali to laud) to the skies, to extol to the stars
okrasiti, posuti z zvézdami to adorn (ali to sprinkle, to decorate) with stars, (redko) to star (kaj something)
vse zvézde videti (figurativno od udarca itd.) to see stars
njegova zvézda vzhaja (figurativno) his star is in the ascendant
njegova zvézda zahaja (je zašla) (figurativno) his star is on the wane (his star has set)
zaupati svoji zvézdi (figurativno) to follow one's star
zahvaliti se svoji srečni zvézdi (figurativno) to thank one's lucky stars

ἐραστής, οῦ, ὁ (ἐράω) ljubitelj, ljubimec, prijatelj, častilec, pristaš, privrženec τινός, τυραννίδος ki hrepeni po tiranstvu, ἐπαίνου slavohlepen, ἐραστής εἰμι περὶ τὸ καλόν imam rad, ljubim lepoto.

ζηλωτής, οῦ, ὁ (ζηλόω) 1. posnemalec, občudovalec, častilec. 2. NT gorečnež, zelot; ζηλωτής εἰμι goreč, vnet sem za kaj τινός.

θεο-σέπτωρ, ορος, ὁ (σέβομαι) poet. častilec bogov.

προσκυνητής, οῦ, ὁ molilec, častilec NT.