Franja

uspávati to lull, to lull to sleep; (s petjem) to sing to sleep; to put (ali to send) to sleep; to hypnotize; to rock (a baby) to sleep

uspávati koga, da se čuti varnega to lull someone into a false sense of security
ne dajte se uspávati od njegovih lepih besed, obljub! don't let yourself be taken in by his fine words!

várati to deceive; to cheat; to delude; to dupe; to impose (upon); to trick; to swindle

naši čuti nas često varajo our senses often lead us astray
ta žena vara svojega moža this woman is unfaithful to her husband
várati se (motiti se) to be mistaken
varaš se you are mistaken
várati se v kom to be deceived in someone
várati se to deceive oneself, to delude oneself
pustiti se várati to be a dupe (od koga of someone)

veille [vɛj] féminin

1. prejšnji dan (večer)

la veille du Jour de l'an na večer pred novim letom
la veille de Noël božični večer
la veille de mon départ dan pred mojim odhodom
il est à la veille de commettre une grande imprudence na tem je, da napravi veliko nepremišljenost
ce n'est pas demain la veille to se še ne bo tako kmalu zgodilo

2. bedenje, čutje; (nočna) straža

être en état de veille bedeti, čuti, ne spati
fatigué par de longues veilles utrujen od prečutih noči

vrát (-ú) m

1. anat. collo; ekst. strozza; ekst. gola:
koga zgrabiti za vrat prendere qcn. per il collo, afferrare qcn. per la strozza
kokošim vrat zaviti tirare il collo ai polli
pren. komu za vrat stopiti mettere il piede sul collo a qcn.
nastaviti komu nož na vrat mettere il coltello alla gola
pren. vrat si zlomiti rompersi l'osso del collo
pren. do vratu tičati v dolgovih, v godlji essere indebitato fino al collo, essere in pasticcio fino alla gola
na vrat na nos a rotta di collo

2. (ožji del predmeta) collo; gola:
vrat steklenice il collo della bottiglia
vrat vaze la gola di un vaso
bot. vrat plodnice stilo
anat. maternični vrat collo dell'utero
vrat stegnenice collo del femore
bot. koreninski vrat colletto della radice
vrat pestiča stilo
vrat zoba colletto del dente
muz. vrat (pri violini) manico
vrat note il gambo, gambetta della nota
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ukloniti, upogniti vrat pred kom piegare il collo davanti a uno
pren. zaviti nasprotniku vrat vincere, sbaragliare l'avversario
obesiti komu svoje obveznosti na vrat scaricare su di uno i propri obblighi
obesiti komu policijo na vrat mettere la polizia alle calcagna di qcn.
bibl. bolje bi mu bilo, da bi si obesil mlinski kamen na vrat in se potopil farebbe meglio a legarsi una macina al collo e annegare nel profondo del mare
skočiti sovražniku za vrat attaccare il nemico alle spalle
strah ga stiska za vratom, čuti srce v vratu ha il cuore in gola
imeti otroka, bolnika na vratu dover mantenere un bambino, aver cura di un malato
odločiti se na vrat na nos decidersi di punto in bianco, precipitosamente

žȅnskī -ā -ō ženski: ženski svijet; ženski glas, pokret; ženski rod ženski spol; ženski slik ženska rima; -a glava, logika, pronicljivost, ruka; -a crkva v cerkvi prostor za ženske; -e bolesti; -e pjesme ljudske lirske pesmi; -o pitanje žensko vprašanje; -o vrijeme menstruacija; ženski Petko moški, ki se čuti za žensko

ἀκούω [Et. iz ἀκούσjω; ἀκοή iz ἀκουσᾱ́, ἀκήκοα iz ἀκᾱ́κουσα, nem. hören (got. hausjan); sor. z lat. caveo, sl. čuti (iz qēu-ti), gršk. κοέω pazim. – Obl. fut. ἀκούσομαι, aor. ἤκουσα, pf. ἀκήκοα, plpf. ἠκηκόειν (ἀκηκόειν), pf. pass. ἤκουσμαι, aor. pass. ἠκούσθην, fut. ἀκουσθήσομαι, verb. adi. ἀκουστός]. 1. čujem, slišim, izvem τινός, τί, τινός τι; πατρὸς τεθνηῶτος da je oče umrl; τινὸς λέγοντος čujem (na lastna ušesa) nekoga govoriti, da nekdo govori; z acc. pt. slišim od drugih kot gotovo stvar; če je stvar negotova, stoji acc. c. inf.: τὸν μάντιν εἰπόντα ἤκουσε slišal je, da je vedeževalec rekel; ἀκούομέν σε ὄλβιον εἶναι slišimo, da si srečen; οἱ ἀκούοντες slušatelji, poslušalci. 2. poslušam koga, sem pokoren, uslišim koga, (o sodniku) zaslišujem, pristanem na kaj. 3. zovem se, slôvem, sem na glasu, κακός smatrajo me za hudobneža, εὖ ἀ. sem na dobrem glasu, κακῶς sem na slabem glasu, razvpit sem, očita se mi kaj, ὑπό τινος zasramujejo (psujejo) me, κακῶς πρός τινος moram poslušati od koga žarke besede; ἤκουον κόλακες imenovali so se hinavce, ἤκουον πρῶτοι εἶναι bili so na glasu kot prvi. 4. med. = act. Il. 4. 331. – praes. ima pogosto pomen pf.: slišal sem, vem, razumem NT I. Cor. 14. 2.

θυο-σκόος, ὁ, ἡ [Et. θυο (gl. θύω) + σκοϝος, nem. schauen (stvn. skouwōn), kor. (s)qēu, slov. ču-ti (iz qēu-)] poznavalec žrtev, duhovnik, ki je pregledoval žrtve in je iz njih prorokoval.

κλείω² ep. in poet. [Et. iz κλέϝω, lat. in-clutus, slaven, slov. slut, slutvo, slovem, sluti, slava (iz k'lōwā); nem. Leumund (stvn. hliu-munt); gršk. κλυτός, κλῦθι. Dalje slov. slovo, sluh, slišati; gršk. κλέ(ϝ)ος, kor. k'leu-, čuti, slišati. – Obl. ep. 2 sg. impf. ἔκλε' = ἐκλέεο] storim slavnega, slavim, poveličujem τί, τινά; pass. postanem slaven, poznat, slovim, τί kot kaj.

κῦδος, εος, τό [Et. iz qūdos, slov. čudo (iz qeudos), čuti, čujem] 1. slava, čast, sijaj, moč, ponos, samozavest, dika Ἀχαιῶν. 2. uspeh, sreča, blagoslov.

бдеть (zast.) (1. os. ni v rabi)
над чем bedeti nad čim, čuti, pazljivo opazovati

задний zadnji;
писать задним числом datirati pismo s prejšnjim dnevom;
дать з. ход pognati ritensko;
задняя мысль skrivna misel;
он задним умбм крепок on se navadno prepozno kesa, škoda ga šele izpametuje;
без задних ног utrujen, da ne čuti nog;
отступить на з. план biti odrinjen v ozadje

сквозить (brezos.)

1. (skozi) vleči (veter);
здесь сквозит tukaj vleče;

2. sijati skozi, svetiti se skozi;
в его словах сквозит неприязнь iz njegovih besed odseva sovraštvo, se čuti sovraštvo

слышный slišen;
слышен запах čuti se vonj;
что слышно нового? (brezos.) kaj je novega?