Franja

artistique [-tistik] adjectif umetnosten; umetniški

les richesses artistiques d'un musée umetnostno bogastvo kakega muzeja
avoir le sens artistique imeti umetniški čut

barv|a ženski spol (-e …)

1. (obarvanost) die Farbe (dlake Haarfarbe, kože Hautfarbe, las Haarfarbe, jesenska Herbstfarbe, prevladujoča Hauptfarbe); die Färbung (lesa Holzfärbung, bela Weißfärbung, črna Schwarzfärbung)
bela barva die weiße Farbe, das Weiß
rdeča barva die rote Farbe, das Rot

2. (barvilno sredstvo) die Farbe (disperzijska Binderfarbe, Dispersionsfarbe, klejna Leimfarbe, mešana Mischfarbe, oljna Ölfarbe, slikarska Malerfarbe, vodna Wasserfarbe, živilska Lebensmittelfarbe), das Färbemittel
osnovna barva die Grundfarbe, der Haftgrund
barva za pirhe die Eierfarbe
tuba z barvo die Farbtube

3. pri kartah: die Farbe
dolga barva lange Hand
založiti barvo die Farbe verlegen
priti z barvo die Farbe ausspielen
pokazati barvo die Farbe bekennen
dati barvo na barvo Farbe bedienen

4. barve množina:
nacionalne barve (zastava) Nationalfarben množina, šport Klubfarben, Nationalfarben
zastopati barve für eine Mannschaft kämpfen/antreten

5. … barve -farben, -farbig (čokoladne barve schokoladenfarbig, schokoladenfarben, barve kože hautfarben, malinove barve himbeerfarben, peščene barve sandfarben, sandfärbig)
|
spremeniti barvo sich verfärben
sprememba barve nezaželena: die Verfärbung
puščati barvo abfärben, sich verfärben, v tekočinah: auslaufen
puščanje barve die Anfärbung, die Verfärbung, das Auslaufen
obstojnost barve die Farbbeständigkeit, die Farbechtheit
popačenje barve der Farbstich
nanašati barvo eine Farbe auftragen
nanašanje barve der Farbauftrag
reprodukcija barve die Farbwiedergabe
simbolika barve die Farbsymbolik
zaznavanje barv / čut za barve der Farbensinn
nauk o barvah die Farbenlehre
|
figurativno spreminjati barve (zardevati ipd.) die Farben wechseln
priti s pravo barvo na dan figurativno Farbe bekennen
slikati/prikazovati v mračnih barvah in den schwärzesten Farben malen/ schildern

civique [sivik] adjectif državljanski

droits masculin pluriel civiques državljanske pravice
instruction féminin, vertue féminin civique državljanska vzgoja, vrlina
sens masculin civique čut za državljanske dolžnosti

congregātiō -ōnis, f (congregāre)

1.
a) (o živalih) združevanje, druženje, življenje v čredah: (bestiae) congregatione coetum quodam modo civitatis imitantur Ci., c. taurorum Vulg.
b) pren. (o ljudeh) družabnost, družabno življenje, sožitje: Sen. ph., Cod. Th., nos ad congregationem hominum (z ljudmi) esse natos Ci., naturalis quaedam hominum c. Ci. neki prirojen družabni nagon, prirojen čut za druženje; met. zbrana množica, zbor, družba: omnis c. filiorum Israël Vulg.

2. pren.
a) združenje, združevanje, združitev, nabor, kopičenje, nakopičevanje: defit calori c. Sen. ph. kopičenje toplote poneha, c. et conglobatio … guttarum Aug., c. unius fascis Vulg.; met.: omnis c. aquarum Vulg. vsa skupaj natekla voda, c. lapidum Hier. kup kamenja.
b) sestavljanje, sestava, povzetje, povzemanje, povzetek: argumentorum, criminum, rerum Q., personarum, locorum, temporum Q.

conscience [kɔ̃sjɑ̃s] féminin zavest (= conscience morale), vest; vestnost

dans ma conscience, en mon âme et conscience po mojem prepričanju
en (bonne, sûreté de) conscience odkrito; pošteno
par acquit de conscience za pomirjenje vesti
sans conscience brezvesten, brezvestno
sur mon honneur et conscience pri moji časti in vesti
la main sur la conscience roko na srce, čisto pošteno, iskreno
conscience du, de son devoir zavest, čut za dolžnost
conscience collective, de classe kolektivna, razredna zavest
conscience professionnelle poklicna vestnost
conscience de soi, du moi samozavest
cas masculin de conscience stvar, vprašanje vesti
directeur masculin de conscience (religion) spovednik
homme masculin de conscience vesten človek
liberté féminin de conscience svoboda vesti
objecteur masculin, objection féminin de conscience odklanjalec, odklanjanje služenja vojaščine
voix féminin de conscience glas vesti
s'adresser à la conscience de quelqu'un prigovarjati komu, svariti koga
agir, parler selon (ali: suivant) sa conscience delati, govoriti po svoji vesti
avoir conscience de quelque chose zavedati se česa
avoir de la conscience biti vesten
avoir la conscience nette imeti čisto vest
avoir la conscience large, élastique imeti kosmato vest
avoir la conscience en paix, en repos imeti mirno vest
avoir la conscience tranquille, chargée imeti mirno, težko vest
décharger, libérer, soulager sa conscience olajšati si vest
dire tout ce qu'on a sur la conscience ničesar ne prikrivati, povedati vse, kar imamo na vesti
faire son examen de conscience vest si izprašati
je (me) fais (une) conscience de quelque chose vest me peče zaradi česa
je me fais un cas de conscience de quelque chose vest me grize zaradi
mettre de la conscience vestno delati (à na, pri)
mettre quelque chose sur la conscience de quelqu'un koga odgovornega delati za kaj; komu kaj na srce položiti
mettre beaucoup de conscience dans son travail opravljati vestno svoje delo
perdre conscience izgubiti zavest
prendre conscience de zavedati se
il a pris conscience de sa faiblesse zavedel se je svoje slabosti

coude [kud] masculin komolec; figuré koleno (cevi); krivina, zavoj, ovinek

coude à coude z ramo ob rami
un coude à coude fraternel bratska solidarnost, medsebojna pomoč
coude de la rivière rečni zavoj
huile féminin de coude (figuré) energija
sentiment masculin du coude à coude složnost, čut za skupnost, stanovska zavest
donner un coup de coude à quelqu'un, pousser quelqu'un du coude suniti, dregniti koga s komolcem
se fourrer le doigt dans l'œil jusqu'au coude (figuré) pošteno se zmotiti
jouer des coudes preriniti se, delati si pot, pomagati si s komolci, figuré uporabljati komolce
lever, hausser le coude (populaire) popivati; veliko, rad ga piti
il ne se mouche pas du coude (figuré) on ni na glavo padel; on ima dovolj denarja; on je domišljav, zahteven
se serrer, se tenir les coudes (figuré) tesno se stisniti, solidarno si pomagati
travailler coude à coude složno, solidarno delati

cumulō -āre -āvī -ātum (cumulus)

1. kopičiti, nakopičiti (nakopičevati), (na kup) spraviti (spravljati), (na)grmaditi: materiem Lucr., omnis generis arma in ingentem acervum, sarcinas in aquas L., in fossam compulsos ruinā cumulant L. mečejo drugega vrh drugega, viti, qui circa eum cumulati iacent L., cumulare sabulum, stipites Cu., nix cumulata vento, strue saxorum arborumque cumulatā, cumulatae subinde arenae Cu.; occ.: tantas opes … liberis posterisque cumulare Cu. kopičiti (nabirati) za otroke … ; pren.: cum aliae super alias clades cumularentur L. ko se je vrstila nesreča za nesrečo, tako tudi: ut aliud super aliud cumularetur nostrae familiae (v naši rodbini) funus L.; c. in aliquem benefacta, honores, probra T. obsuti (obsipavati) koga s čim.

2. sinekdoha visoko (do vrha) (na)polniti, napolnjevati, prenapolniti, (pre)obložiti, (pre)obremeniti: altos fervida musta lacūs cumulant O., cumulata ligula salis cocti, cumulatum cochlear musti Col.; večinoma z abl.: c. aras lancibus V., propter quem … arae … honore (s kadilom), donis cumulentur L., cumulare altaria non ture modo, sed omnibus odoribus Cu., cumulatae flore ministrae O., locus, qui strage semiruti muri cumulatus erat L., corporibus cumulatus agger Sil., cumulatae corporibus fossae T. jarki napolnjeni s kupi mrličev; pesn.: neve Thyestēis cumulemus viscera mensis O. in ne obložimo … miz z drobovjem; pren. cumulare aliquem ali aliquid aliqua re prenapolniti, obsuti (obsipa[va]ti) koga ali kaj s čim: nunc meum cor cumulatur irā Caecil. ap. Ci. prekipeva od jeze, civitate cumulatā iniuriis Ci., non possum non confiteri cumulari me maximo gaudio Ci. ep. da me prevzema največje veselje, ponere cumulatum aliquem plurimis et maximis voluptatibus Ci., orator omni laude cumulatus Ci., c. aliquem certatim laude, aliquem apud aliquem tantis laudibus Plin. iun., Acesten muneribus cumulat magnis V., c. eloquentiam magnis praemiis T., tantis opibus, tot honoribus cumulatus T., ex immensis, quibus cumulabatur, honoribus Suet.

3. pren.
a) (na)kopičiti = (po)množiti, (po)večati, povišati (poviševati), v pass. tudi rasti, narasti (naraščati), uspe(va)ti, močan posta(ja)ti: haec (maleficia) aliis nefariis cumulant atque adaugent Ci., nonne etiam alio incredibili scelere hoc scelus cumulasti? Ci., c. eloquentiā bellicam gloriam Ci., c. funere funus Lucr. množiti mrliča z mrličem = kopičiti mrliča na mrliča, iniurias, invidiam L., gratia (hvalo) in remunerando L., accesserunt, quae cumularent religiones animis (dat.) L., aes alienum cumulatum usuris L. dolgovi, narasli zaradi obresti, vitia, quae … per singulos aetatis gradus cumulantur T., c. antiquiora beneficia posterioribus Plin. iun.
b) izpopolniti (izpopolnjevati), na vrh povzdigniti (povzdigovati): beneficia Pl., totam eloquentiam Ci., cumulata erant officia vitae Ci., quorum studiis ea, quae natura desiderat, expleta atque cumulata habemus Ci., ad cumulandum gaudium Ci. ep., quod (summum bonum) cumulatur ex (iz, zaradi) integritate corporis et ex mentis ratione perfecta Ci. — Od tod adj. pt. pf. cumulātus 3

1. nakopičen, zvrhan, napolnjen: uti mensura cumulatiore Ci., Hesiodus eādem mensurā reddere iubet, quā acceperis, aut etiam cumulatiore Ci.

2. pren.
a) pomnožen, povečan, povišan, vzvišen, obilen: gloria interdum cumulatior rediit L., id efficiebat multiplex gaudium cumulatioremque gratiam rei L. in je povečevalo čut hvaležnosti, quam (veniam) mihi cum dederis, cumulatam morte remittam V. ti hočem s svojo smrtjo (= ob svoji smrti) obilno povrniti. Adv. cumulātē popolnoma, zadostno, dodobra, obilno: cum haec omnia … cumulate … plana fecero Ci., explere c. vitam beatam Ci., si … vobis c. gratias egero Ci., quoniam coepi iam cumulatius hoc munus augere Ci., cumulatissime gratiam referre Ci. ep., quod prolixe tibi cumulateque contigit Plin. iun., cumulatissime pars reddita est Aug.
b) sinekdoha dovršen, popoln: hoc sentire et facere perfectae cumulataeque virtutis est Ci. je vrhunec dovršene kreposti, cumulata bonorum complexio Ci. popolni obseg.
c) (o osebah) z gen. = (pre)obložen s čim: homo ineptitudinis cumulatus Caecil. ap. Non., scelerum cumulatissime Pl.

devoir² [dəvwar] masculin dolžnost; naloga; šolska naloga

devoir professionnel, conjugal poklicna, zakonska dolžnost
devoir supplémentaire kazenska naloga (v šoli)
devoir d'anglais angleška naloga
homme masculin de devoir človek dolžnosti
sentiment masculin de devoir čut za dolžnost
il est de mon devoir de ... moja dolžnost je, da ...
s'acquitter de ses devoirs opravljati, izvrševati svoje dolžnosti
accomplir, faire, remplir son devoir storiti svojo dolžnost
apprendre son devoir à quelqu'un koga naučiti, kaj se spodobi
faillir, forfaire, manquer à son devoir, trahir son devoir ne izvršiti svoje dolžnosti
je m'en fais un devoir to smatram za svojo dolžnost
se mettre en devoir de ... pripravljati se, nameravati, da ...
négliger ses devoirs zanemarjati svoje dolžnosti
ramener, remettre, ranger quelqu'un à son devoir koga spraviti nazaj na pravo pot
rendre ses devoirs à quelqu'un napraviti formalen obisk
rendre les derniers devoirs à quelqu'un komu poslednjo čast izkazati
rentrer dans le (ali: dans son) devoir zopet se ukloniti, se podrediti

dolžnóst duty; obligation; task

po dolžnósti in duty bound
čut dolžnósti sense of duty
neprijetna dolžnóst unpleasant duty
storjen preko dolžnósti supererogatery
moja sveta dolžnóst my bounden duty
nehvaležna dolžnóst thankless duty
vršilec dolžnósti vicegerent
v dolžnóst (v d.) konzula acting consul
javiti se na dolžnóst to report for duty
izpolnitev dolžnósti carrying out one's duty
moja dolžnóst je, da grem tja it is incumbent on me to go there
opravljati svoje dolžnósti to attend to one's duties; to perform one's duties
ne opraviti svoje dolžnósti to fail in one's duty
prevzeti dolžnósti to take up one's duties
storiti svojo dolžnóst to do one's duty
to smatram za svojo dolžnóst I think it my duty
smatram za svojo dolžnóst, da (rečem)... I think it my duty to (say)..., I deem it my duty to (say)...
odvezati dolžnósti to relieve of an obligation, to release from an obligation
zanemarjati svoje dolžnósti to be slack in one's duties

dolžnóst deber m ; (obveznost) obligación f

državljanska dolžnost deber m del ciudadano, deber m cívico
čut dolžnosti sentimiento m del deber
zanemarjanje dolžnosti negligencia f en el cumplimiento del deber
zavedajoč se, svest si dolžnosti consciente de su deber
zavest dolžnosti consciencia f del deber
moja dolžnost je, da rečem ... es mi deber decir...
z istimi pravicami in dolžnostmi con los mismos derechos y obligaciones
storiti, izpolniti svojo dolžnost, zadostiti svoji dolžnosti cumplir con su deber
ne storiti svoje dolžnosti faltar a su deber
smatrati za svojo dolžnost considerar como su deber, creer (de) su deber
storil je le svojo dolžnost no ha hecho más que cumplir con su deber

dovere^*

A) v. tr. (pres. dēvo, dēbbo)

1. morati:
dovete sapere che... (v povestih ipd.) bilo je nekoč...
non dovere ne smeti

2. biti možno, verjetno:
deve essere mezzogiorno verjetno je poldne

3. dolgovati, biti dolžan:
cosa devo? koliko sem dolžan?

B) m

1. dolžnost; obveznost:
il senso del dovere čut dolžnosti
i doveri del cittadino državljanske dolžnosti

2. primerno, pravično:
fare le cose a dovere kaj narediti, kot se spodobi
ha avuto il suo dovere dobil je, kar si zasluži

3. pl. pozdravi, izrazi spoštovanja, čestitke:
fare i propri doveri a qcn. izraziti komu spoštovanje, pozdraviti koga, čestitati komu

družinsk|i (-a, -o) innerfamilial, innerfamiliär; Familien- (album das Familienalbum, časopis das Familienblatt, član das Familienmitglied, der Familienangehörige, čut der Familiensinn, dodatek der Familienzuschlag, die Familienzulage, die Familienbeihilfe, dopust der Familienurlaub, grb das Familienwappen, grob das Familiengrab, izlet der Familienausflug, krog der Familienkreis, nakit der Familienschmuck, oče der Familienvater, rodovnik der Familienbaum, roman der Familienroman, prepir der Familienstreit, šotor das Familienzelt, bolezen die Familienkrankheit, čast die Familienehre, podobnost die Familienähnlichkeit, politika die Familienpolitik, pomoč die Familienhilfe, posvetovalnica die Familienberatungsstelle, die Familienberatung, skupnost die Familiengemeinschaft, slika das Familienbild, slovesnost die Familienfeier, sreča das Familienglück, terapija die Familientherapie, vzgoja die Familienerziehung, zadeva die Familiensache, die Familienangelegenheit, razmere Familienverhältnisse množina, vezi Familienbande množina, potrebe der Familienbedarf, podjetje der Familienbetrieb, premoženje das Familienvermögen, slavje das Familienfest, srečanje das Familientreffen, der Familientag, vozilo der Familienwagen, zavarovanje die Familienversicherung, življenje das Familienleben)
družinsko terapevtski familientherapeutisch
družinski zavitek die Haushaltspackung, die Familienpackung

épargne [eparnj] féminin varčevanje; prihranek

épargne de temps, des forces prihranek na času, na močeh
caisse féminin d'épargne hranilnica
dépôt masculin d'épargne hranilna vloga
esprit masculin d'épargne smisel, čut za varčevanje
livret masculin de caisse d'épargne hranilna knjižica
petite épargne majhen prihranek; mali varčevalci
encourager l'épargne vzpodbujati varčevanje
les dépôts à la caisse d'épargne rapportent du 6 pour cent vloge v hranilnici donašajo 6%
retirer de l'argent à la caisse d'épargne dvigniti denar iz hranilnice

équilibre [ekilibrə] masculin ravnotežje, ravnovesje

équilibre européen, du monde evropsko, svetovno ravnovesje
équilibre financier finančna izravnava
équilibre des forces ravnotežje sil
équilibre instable, stable labilno, stabilno ravnovesje
budget masculin en équilibre uravnovešen proračun
sens masculin de l'équilibre čut za ravnotežje
déranger, troubler, rompre l'équilibre motiti, kaliti, razbiti ravnovesje
être en équilibre biti v ravnotežju ali ravnovesju, biti uravnovešen (proračun)
faire, (rétablir) l'équilibre (zopet) vzpostaviti ravnovesje
mettre en équilibre spraviti v ravnovesje
perdre, retrouver son équilibre izgubiti, zopet dobiti svoje ravnotežje

esprit [ɛspri] masculin duh, duša; razum, pamet, bistroumnost, glava; smisel; bistvo; značaj; nagnjenje, mišljenje; namen; dar, sposobnost; grammaire pridih, aspiracija

dans l'esprit de la loi v duhu zakona
il est parti sans esprit de retour odšel je, ne da bi mislil na vrnitev
esprit d'attaque, de camaraderie, de commerce, de compétition bojevit, tovariški, trgovski, tekmovalni duh
esprit de clocher lokalni patriotizem, malomeščanstvo
esprit divin (religion) Bog
esprit d'entreprise, d'initiative podjeten, iniciativen duh
esprit-de-bois masculin lesni cvet, metilni alkohol
esprit d'épargne smisel za varčevanje
esprit d'équipe ekipni duh, čut solidarnosti
esprit de l'escalier počasna pamet
esprit follet škrat
esprit fort svobodomislec
esprit de justice smisel za pravičnost
esprit moutonnier čredni nagon
esprit national narodna zavednost
esprit de sacrifice požrtvovalnost
l'Esprit saint, le Saint-Esprit (religion) sv. duh
esprit de sel solna. kislina
esprit de suite doslednost; logično mišljenje
esprit de vengeance maščevalnost
esprit-de-vin masculin vinski cvet
évocation féminin des esprits zaklinjanje duhov
homme masculin d'esprit duhovit človek
large d'esprit velikopotezen
largeur féminin d'esprit liberalno mišljenje
mot masculin, trait masculin d'esprit duhovit domislek
présence féminin d'esprit prisebnost
simple masculin d'esprit bebec, naivnež
simplicité féminin d'esprit naivnost
où avais je l'esprit? (figuré) kje sem imel pamet?
avoir l'esprit bien fait biti pametna glava
avoir l'esprit ailleurs biti nepazljiv, misliti na kaj drugega
avoir de l'esprit biti duhovit
avoir de l'esprit au bout des doigts biti zelo spreten, ročen
avoir de l'esprit jusqu'aux bouts des doigts iskriti se od duhovitosti
avoir l'esprit à imeti veselje, nagnjenje, voljo za
avoir le bon esprit de biti dovolj pameten, da ...
n'avoir pas tous ses esprits ne biti čisto pri pravi (pameti)
avoir l'esprit dérangé imeti duševne motnje
avoir mauvais esprit biti uporen, trmast, svojeglav
calmer les esprits pomiriti duhove
se creuser l'esprit beliti, ubijati si glavo
croire aux esprits verjeti v duhove
être sain de corps et d'esprit biti telesno in duševno zdrav
être possédé du malin esprit biti obseden (od zlega duha)
faire de l'esprit duhovičiti, šaliti se
gagner l'esprit de quelqu'un pridobiti si zaupanje neke osebe
manquer d'esprit, d'à propos ne biti odrezav
ôtez-vous cette idée de l'esprit izbijte si to misel iz glave
perdre l'esprit izgubiti pamet, znoreti
rendre l'esprit izdihniti (dušo), umreti
reprendre ses esprits priti zopet k sebi
rester dans l'esprit ostati v spominu
tourner son esprit vers obrniti svojo pozornost na, k
trotter dans l'esprit (figuré) hoditi po glavi
cela me vient à l'esprit to mi pride na pamet
l'esprit est prompt, mais la chair est faible duh je voljan, a meso je slabotno

exagitō -āre -āvī -ātum

1. iz kakega položaja spraviti, pognati, spoditi, splašiti: Col., Sil., vis (venti) exagitata foras erumpitur Lucr., lepus hic aliis exagitatus erit O. (preg. = zajec bo pognan za druge, t.j. za druge boš delal, sam pa boš na izgubi).

2. goniti, preganjati, poditi: Suet., Aug., confugi ad te exagitatus a tota Graecia N., at omnes di exagitent me, si … H., exagitet nostros manes, sectetur et umbras Pr., exagitat et Lar et turba Diania fures O.; occ.
a) vznemiriti (vznemirjati), stiskati, mučiti: quod a Suebis plures annos exagitati bello premebantur C., aratores exagitati istius iniuriis Ci., omnes, quos … conscius animus exagitabat S., rem ad senatum refert, iam antea volgi rumoribus exagitatum S.
b) z besedami preganjati, prečesavati, grajati, ne odobravati, (o)sramotiti, zasramovati: causa senatus exagitata contionibus improborum Ci., exagitabantur omnes eius fraudes Ci., cum etiam Demosthenes exagitetur ut putidus Ci., inventi sunt, qui hanc dicendi exercitationem exagitarent Ci., hi omnes convicio consulis correpti exagitabantur C., nobilitatem exagitandi causā S.

3.
a) čemu ne dati mirovati, čemu ne dati ustaviti se, (državo idr.) v zmešnjavo spraviti, razburiti: rem ad senatum refert, iam antea volgi rumoribus exagitatam (sc. rem, po drugih exagitatum, sc. senatum, gl. zgoraj) S., seditionibus rem publicam exagitare S.
b) duh razvneti: exagitatae mentis concursatio (nemir) Sen. ph.
c) kak čut, kako čustvo prebuditi (prebujati), vzbuditi (vzbujati): maerorem Ci. obnoviti, furores Cat., curas Lucan., conscientiam, odium T.
č) (ljudstvo) razdražiti, (na)ščuvati: plebem, volgum S., quia in tali tempore tanta vis hominis leniunda magis quam exagitanda videbatur S.; v dobrem pomenu = spodbuditi: philosophorum disputationibus exagitatus orator Ci.

flagrō -āre -āvī -ātum (indev. kor. bhleig̑- svetiti se, plamteti; prim. gr. ϑλέγω plamtim, φλόξ plamen, lat. flamma, fulgere, fulgur, fulmen [iz *fulgmen], fraxinus, sl. blesk, bliskati se, stvnem. blic = nem. Blitz)

I. intr.

1. s plamenom goreti, plamteti, plapolati: Iuv., Suet., Amm., Cl., flagrantīs onerarias … videbatis Ci., flagrabat stomacho flamma Lucr., flagrabant ignes O., flagrant altaribus ignes Sil., quae (harenae) ubi flagrare coeperunt Cu. žareti, faex vini siccata per se flagrat Plin., flagrantia cernens corpora cara rogis Val. Fl., urbes igne caelesti flagrasse concesserim T.

2. metaf.
a) lesketati se, iskriti se, bliščati (bleščati) se, žareti: flagrant lumina nymphae O., flagrant ac micant oculi Sen. ph., flagrantis portitor undae Lucan.; z acc.: oculi mite quiddam … flagrantes Sen. ph. nekako milo … žareče.
b) pren. goreti, plamteti, žareti: Italia flagrans bello Ci. Italija, ki gori v vojni, cum omnia bello flagrarent L. ko je povsod plal vojni plamen, flagrante, adhuc … bello T. ker je še povsod plal vojni plamen, ker je še povsod razsajala vojna, uti cuiusque studium … flagrabat S. je plamtelo, flagrante … libertate T. ko je čut za svobodo še plamtel, bil še živ; navdušen biti za kaj, navdan biti s čim: flagrabant vitia libidinis apud illum Ci. v njem so žarele; enalaga: convivia, quae domesticis stupris flagitiisque flagrabunt Ci. pri katerih bo vse žarelo od … ; occ. α) od kake strasti ali za kaj goreti, — vnet biti, navdušen biti za kaj, navdan biti s čim: fl. desiderio, odio, studio dicendi Ci., vir flagrat cupiditate, mater flagrare coepit amentiā, invidiā flagrat ordo animus immortalitatis amore flagravit Ci., recentibus praeceptorum studiis flagrans Ci. ves goreč od vneme za nauke, ki si se jih pravkar navzel, flagrabat domus studio et cupiditate hominum Ci. je bila polna ljudi z gorečo ljubeznijo in željo, fl. pugnandi cupiditate N., cupidine O., ardore coeundi Col. eximio litterarum amore Q., amore audendi Sil., libidinibus in mulieres Suet.; pesn. z acc.: flagrans amor Heben Pr. vneta za … ; z inf. = goreče (živo) želeti: ire in aciem … flagrabant T., flagrant comitari Stat. β) (raz)srditi se: voce ducis flagrant animi Lucan. γ) nadlegovan (mučen) biti (v sl. navadno bolje z act. obratom), trpeti muke zaradi česa, trpeti kaj: fl. infamiā Ci., Suet. ali rumore malo H. na slabem glasu biti, fl. invidiā propter interitum C., Gracchi Ci. hudo osovražen biti, inopiā et cupidinibus S. fr., vitio gentisque suoque O., flagrantia levibus causis praecordia Iuv., curis flagrantia corda Sil. —

II. trans. komu ljubezen vneti do koga: miseram patri flagrabat (po drugih flammabat) Elissam Stat. — Od tod adj. pt. pr. flagrāns -antis, adv. flagranter,

1. goreč, plamteč, vroč: ara, domus O., flagrantem ramum eripit ab igne O., fl. telum V., Sil. blisk, strela, fulmen Varr. Atac. ap. Q., pinus V., canicula H., ruina Sil. gorečega stolpa, lacus sanguine flagrantes Sil., fax flagrantior (pren.) Vell., fax flagrantissima Amm., flagratissimus aestus (pren.) L., aestate flagrantissimā Gell., quae (pars terrae) est solis calore flagrantior Lact.

2. metaf.
a) svetel kot ogenj, bleščeč, žareč, žarek, žaren: Amm., Cl., oculi Ci., O., crinis O., monilia Val. Fl., vultus T., flagrantior aethere lampas Sil. (o soncu); enalaga: sidereo flagrans clipeo V., flagrans oculis T. s plamtečim pogledom.
b) goreč, vroč, žareč: genae V., Val. Fl.; o abstr.: studium, cupiditas Ci., cupiditas flagrantissima Val. Max., cupido flagrantior T., Aur., fl. amor H., Plin. iun., amor flagrans in aliquam T., amor flagrantissimus Val. Max., fl. oscula H., adhuc flagranti crimine comprehendi Cod. I. prav pri dejanju.
c) razburjen, razdražen, razsrjen, strasten, ognjevit, vnet, isker, živ(ahen), hud: multitudo Iudaeorum Ci., flagrans studio laudis Ci., flagrans … Lampadium fit Lucr., fl. tumultus V., comitia Plin., castra, arma, bella Sil., ingenium, pectus Val. Max., animus T. flagrantissimā eo in tempore gratiā Pallas T. v največji, ira flagrantior Ap., societatem alicuius … flagranter desiderare Aug., flagrantius percontans Aug., aviditas flagrantius adolescens Aug., tanto flagrantius amabit Fr., flagrantius exarsere Amm., (Gaium ac Lucium) destinari consules … flagrantissime cupiverat T.; enalaga: flagrantissima flagitia T. silno divje objestnosti.

gustātus -ūs, m (gūstāre) pravzaprav pokušanje, od tod meton.

1. okus (kot čut): CORN., PLIN., gustatus, qui est sensus ex omnibus maxime voluptarius CI.; pren.: verae laudis gustatum non habere CI. ne imeti čuta (uma) za ..., ne znati ceniti pravo slavo.

2. okus, ki ga ima kaka stvar: pomorum CI.

gustus -ūs, m (gustāre)

I.

1. pokušanje kake stvari, da bi spoznali njen okus, pokušnja: gustu panis bonitatem explorare COL., (nitrum) adulteratur in Aegypto calce, deprehenditur gustu PLIN., cibos potusque eius ... gustu explorabat T., libata gustu potio T. prej pokušena pijača, cum ille ad primum gustum concĭdisset SUET.; occ. = (zmerno) uživanje, (zmerni) užitek: sine crebro salis gustu PLIN.

2. metaf. predhodni poskus, (po)izkus, poskušnja: PLIN. IUN., FR. (?), g. alicuius rei COL., gustum tibi dare volui SEN. PH., principatus tuus ad gustum exigitur SEN. PH., somni g., haec iactura gustui fuit PETR. –

II. meton.

1.
a) prva jed (predjed) pri obedu: MART. Enako v soobl. gustum -ī, n: PORPH.
b) požirek vode: g. ex amphora PETR.

2. okus, ki ga ima kaka stvar: CELS., nobilis, pretiosus, vilis, magis probus COL., g. vini austerior PLIN., graminis Q.; metaf.: sermo prae se ferens in verbis proprium quendam gustum urbis Q.

3. okus (kot čut): CELS., COL., GELL., AUG., AMBR., MACR.

in-hūmānus 3, adv. -ē in inhūmāniter

I. nečloveški, in sicer

1. krut, grozovit, brezsrčen, trd, opokel: quis tam fuit illo tempore ferreus, quis tam inhumanus? Ci., utrum clemens an inhumanissimus esse videatur Ci., inhumana barbaria O., vox Ci. človeka nedostojen, scelus Ci., ingenium Ter., iocus adversus miseros Q., crudelitas L., gens Lact., nimis inhumane Ter., inhumane dicere Ci., inhumaniter facere Ci. ep., inhumanius dicere Ci.

2. neolikan, surov: etiam si (eum) agrestem et inhumanum existimares Ci., inhumane feceris contraque naturae legem Ci. zoper človeški čut, homo inhumanissimus Ter.

3. nevljuden, nepriljuden, neustrežljiv: at mores commodi? quis contumacior, inhumanior, superbior? Ci., senes non inhumani Ci. priljudni, Camena H., conquestio, voluptas, fortunae insectatio Q., neglegentia Ci., securitas T., respondit illa non inhumaniter Ci. precej vljudno, inhumane conviciari Q. —

II. nadčloveški, božji: mensa Ap., paene i. sententia Ap.