Franja

božíčen de Navidad; navideño

božični dan (praznik) día m (fiesta f) de Navidad
božični čas tiempo m (ali época f ali las fiestas) de Navidad
božično darilo regalo m (ali agoinaldo m) de Navidad
božično drevo, praznovanje árbol m de Navidad, celebración f de la Navidad
božične jaslice pesebre m
božična nagrada, božična pesem gratíficación f cántico m (ali villancico m) de Navidad
božično obdarovanje distribución f de los regalos de Navidad (na božični večer en la Nochebuena)
božični običaj costumbre f navideña
božični večer Nochebuena f
božična večerja (pojedina) cena f de (la) Navidad

božičn|i (-a, -o) weihnachtlich; Weihnachts- (čas die Weihnachtszeit, dan der Weihnachtstag, dodatek das Weihnachtsgeld, kolač der Weihnachtsstollen, nakupi Weihnachtseinkäufe množina, okraski der Weihnachtsbaumschmuck, promet der Weihnachtsverkehr, sejem der Weihnachtsmarkt, večer der Weihnachtsabend, igra das Weihnachtsspiel, obdaritev die Weihnachtsbescherung, pesem das Weihnachtslied, darilo das Weihnachtsgeschenk, drevesce der Weihnachtsbaum, počitnice Weihnachtsferien množina)

brezdélje brezdélica idleness; inactivity; leisure; inaction; spare time

tratiti čas v brezdélju to idle away one's time

brezposelnost [ô] ženski spol (-i …) die Arbeitslosigkeit
trajna brezposelnost die Dauerarbeitslosigkeit
nadomestilo za čas brezposelnosti das Arbeitslosengeld

celiti, celiti [é] (celim) za rane: heilen, verheilen
figurativno čas celi vse rane die Zeit heilt alle Wunden

céliti céliti se to heal

čas celi vse rane time heals all wounds

cik|el moški spol (-la …) der Zyklus
konjunkturni cikel der Konjunkturzyklus
letni cikel der Jahreszyklus
čas cikla die Zykluszeit
teorija ciklov die Zyklentheorie

cikličen pridevnik
1. (ponavljajoč) ▸ ciklikus, körkörösPovezane iztočnice: ciklične obremenitve, ciklični saldo

2. (vsebinsko povezan v celoto) ▸ ciklikus
Svoja dela je razvrstila v majhne ciklične sklope s tematiko narave. ▸ Műveit kisebb, a természet témájával foglalkozó, ciklikus egységekre osztotta

3. kemija (o spojini) ▸ ciklikus, gyűrűsMonosaharidi nastopajo pretežno v cikličnih oblikah. ▸ A monoszaharidok elsősorban ciklikus alakban fordulnak elő.
Povezane iztočnice: ciklična oblika, ciklični adenozin monofosfat

4. glasba (iz več povezanih stavkov) ▸ ciklikus, többtételes

cvet¹ [é] moški spol (-a, -ova/-a, -ovi)

1. die Blüte (tudi figurativno); (cvetica) die Blume; (cvetenje) der Flor, der Blumenflor; (čas cvetenja) die Blütezeit; -blüte (bezgov Holunderblüte, breskov Pfirsichblüte, češnjev Kirschblüte, detelje Kleeblüte, kamilični Kamillenblüte, lipov Lindenblüte, muškatni Mazisblüte, pomarančevca Orangenblüte, vrtnice Rosenblüte); rastlinstvo, botanika die Blüte
oblika cveta die Blütenform
cevasti cvet Röhrenblüte
jezičasti cvet Zungenblüte
lijasti cvet Trichterblüte
nepravi cvet Scheinblüte
notranji cvet Scheibenblüte
ustnati cvet Lippenblüte
vrčasti cvet Krugblüte
vrstnati cvet gefüllte Blüte
zunanji cvet Strahlblüte
zvezdasti cvet Sternblüte
ženski cvet Fruchtblüte
agronomija in vrtnarstvo vejica s cvetovi der Blütenzweig
z velikimi cvetovi großblütig, großblumig
biti v cvetu in Blüte stehen
za zelenjavo: iti v cvet schossen
figurativno v cvetu let in der Jugendblüte

2.
tehnika železov cvet die Eisenblüte
kemija žvepleni cvet die Schwefelblüte
čreslov cvet die Lohblüte
agronomija in vrtnarstvo vinski cvet (bersa) der Kahm

cvetenj|e [ê] srednji spol (-a …) die Blüte, der Flor; (čas cvetenja) die Blütezeit; -blüte (breskev Pfirsichblüte, češenj Kirschblüte, drevja Baumblüte, hrušk Birnenblüte, mandljev Mandelblüte, sadnega drevja Obstblüte, tulipanov Tulpenblüte, vode Wasserblüte); tehnika die Ausblühung

cvétje flowers pl; (sadnega drevja) blossoms pl

v cvétju in full bloom, in bloom, in flower
blagodišeče, duhteče cvétje sweet-scented flowers
gojitev cvétja floriculture
kita, šopek cvétja bunch of flowers
čas cvétja the time of flowering
prodajalec, -lka cvétja florist
slika cvétja flower painting, still life with flowers
drevesa so v polnem cvétju the trees are in full bloom
cvétje se hvaležno odklanja no flowers by request

čaj moški spol (-a …) der Tee, -tee (bezgov Holunderblütentee, glogov Weißdorntee, jasminov Jasmintee, kamilični Kamillentee, lipov Lindenblütentee, metin Pfefferminztee, prsni Brusttee, sadni Früchtetee, šipkov Hagebuttentee, zeliščni Kräutertee, žajbljev Salbeitee, za čiščenje krvi Blutreinigungstee, za mehur Blasentee, za žolč Gallentee)
pravi čaj schwarzer Tee
čaj z rumom Tee mit Rum
filtrska vrečka čaja der Teebeutel
čas za čaj die Teestunde
cedilka za čaj das Teesieb
kotliček za čaj der Teekessel
voda za čaj das Teewasser
čaj ob petih der Fünfuhrtee
v barvi čaja teefarben
piti čaj Tee trinken, redno: ein Teetrinker sein

čakanj|e, čakanj|e srednji spol (-a …) das Warten; zoprno: die Warterei; (čas čakanja) die Wartezeit, Wartezeiten množina
dolgo čakanje na meji: lange Wartezeiten
čakanje na das Warten auf, das Abwarten
zoprno čakanje v vrsti: die Anstellerei; vojska das Hinhalten
taktika čakanja vojska die Hinhaltetaktik (tudi figurativno)
v delovnem pravu: der Wartestand
na čakanju im Wartestand
krajšati si čas med čakanjem sich die Wartezeit verkürzen (s/z mit)

čakánje waiting, wait; expectation

čakánje v vrsti (»repu«) queueing (up)
po 20 minutah čakánja after twenty minutes' wait
nimam rad čakánja I don't like waiting
v čakánju je čas dolg (figurativno) a watched pot never boils
politika čakánja the policy of drift

čásek (-ska) m dem. od čas (trenutek, hip) momento, attimo; momentino, attimino

češnj|a [é] ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika die Kirsche (divja Vogel-Kirsche, prava Süß-Kirsche, okrasna/japonska Japanische Blüten-Kirsche); drevo: der Kirschbaum; sadež: die Kirsche, die Kirschfrucht; les: das Kirschbaumholz/Kirschholz
sorta češnje die Kirschsorte
zgodnja češnja die Frühkirsche
češnja hrustavka die Knorpelkirsche
cvetenje češenj die Kirschblüte
čas zorenja češenj die Kirschenzeit
velik kot češnja kirschgroß
figurativno z njim ni dobro češenj zobati mit ihm ist nicht gut Kirschen essen
➞ → "gumijasta češnja", ➞ → kozja češnja, ➞ → volčja češnja

človek¹ [ô] moški spol (človék|a, -a, ljudje)

1. živo bitje: der Mensch, -mensch (iz davnine Vorzeitmensch, jamski Höhlenmensch, javanski Javamensch, kamenodobni Steinzeitmensch, ledenodobni Eiszeitmensch, z Marsa Marsmensch, pekinški Pekingmensch, snežni Schneemensch, zgodnji Frühmensch)

2. posameznik, individuum: der Mensch, -mensch (čutov Sinnenmensch, dejanj Tatmensch, navad Gewohnheitsmensch, renesanse Renaissancemensch, čustven Gefühlsmensch, dobrodušen Gemütsmensch, izjemen Ausnahmemensch, mestni Stadtmensch, povprečen Durchschnittsmensch, racionalen Vernunftmensch, razpoloženjsko labilen Stimmungsmensch)

3. mož, možak, osebnost: der Mann
biti mrtev človek ein toter Mann sein
človek, čigar čas prihaja der kommende Mann
človek, ki je zraven od vsega začetka ein Mann der ersten Stunde
človek leta der Mann des Jahres
mali človek der kleine Mann
pravi človek der Richtige, der richtige Mann
primeren človek der geeignete Mann
človek z ulice der Mann von der Straße
človek v morju! Mann über Bord!
|
Bog-človek der Gottmensch
pravi Bog in pravi človek wahrer Gott und wahrer Mensch
človek božji! Menschenskind!
živ človek (ne/ni) keine Seele
bistvo človeka das Menschenwesen, das Wesen des Menschen
genetika človeka die Humangenetik
greh prvega človeka der Sündenfall
namen človeka (conditio humana) die Bestimmung des Menschen
spremljevalec človeka živalstvo, zoologija der Kulturfolger
tip/vrsta človeka der Menschenschlag
človeka vreden menschenwürdig
človeka nevreden menschenunwürdig
človeku podoben menschenähnlich
človeku podobna opica der Menschenaffe
lov na človeka die Menschenjagd
nauk o človeku die Menschenkunde
predstava o človeku das Menschenbild
človek ne jezi se Mensch ärgere dich nicht, das Mensch-ärgere-dich-nicht-Spiel
kolikor človek lahko presodi nach menschlichem Ermessen
vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche
storiti vse, kar človek zmore das/alles Menschenmögliche tun
človek obrača, Bog obrne der Mensch denkt, Gott lenkt
čas človeka zmodri kommt Zeit, kommt Rat
obleka naredi človeka Kleider machen Leute
človek človeku volk homo homini lupus

daljš|i (-a, -e) länger
za daljši čas auf längere Zeit

današnji pridevnik
1. (o dnevu) ▸ mai Današnje slovesnosti so se udeležili številni predstavniki politike in družbe. ▸ A mai ünnepségen a politikai és a társadalmi élet számos képviselője részt vett.
Do današnjega datuma v Evropi ne poročajo o nobenih nesrečah, ki bi bile povezane z omenjeno težavo. ▸ A mai napig Európában nem számoltak be semmilyen, az említett problémával kapcsolatos balesetről.
Ljubljanska borza je današnje trgovanje sklenila z rastjo. ▸ A ljubljanai tőzsde növekedéssel zárta a mai kereskedést.

2. (o trenutnem obdobju) ▸ maiOtoki svoje podobe do današnjih dni niso spremenili veliko. ▸ A szigetek a mai napig sem változtak sokat.
V zadnjih štirih letih so v podjetju intenzivno zaposlovali, današnja strategija je drugačna. ▸ A vállalat az elmúlt négy évben intenzíven toborzott munkaerőt, de a mai stratégia más.
Zadnja obnova fasade in s tem današnji izgled je palača dobila leta 2004. ▸ A homlokzatot legutóbb 2004-ben újították fel, így nyerte el mai külsejét a palota.

danášnji today's, of today; of this day; present; modern; actual; up-to-date; present-day

z danášnjim as of today
danášnja angleščina modern ali presentday English
danášnji čas, danášnja doba the present time, the present age
danášnja dekleta modern girls ali the girls of today