Franja

Zadetki iskanja

  • father2 [fá:ð ə] prehodni glagol
    sploditi, biti oče; priznati očetovstvo; posinoviti, pohčeriti
    figurativno prisvojiti si; prevzeti odgovornost; skrbeti

    to father s.th. on (ali upon) s.o. pripisovati komu kaj
    to father a cause zavzeti se za kaj
  • fatherlike [fá:ðəlaik] pridevnik
    kakor oče, očetovski
  • fosterer [fɔ́stərə] samostalnik
    krušni oče, krušna mati
  • foster-father [fɔ́stəfa:ðə] samostalnik
    rednik, krušni oče
  • goodman [gúdmæn] samostalnik
    arhaično hišni oče, gospodar; mož, soprog
  • Gottvater, der, Bog Oče
  • grandfather [grǽndfa:ðə] samostalnik
    stari oče, ded

    grandfather's clock velika stoječa ura z nihalom
  • grand-père [grɑ̃pɛr] masculin stari oče, ded
  • Großpapa, der, dedek, stari oče
  • Großvater, der, ded, dedek; stari oče
  • herus in (bolje) erus -ī, m

    1. hišni gospodar, hišni oče, poseb. glede na služinčad (naspr. famuli): Kom. idr., herus atque hera nostra Tit. fr., adhibenda saevitia est, ut eris in famulos Ci., ecce servus „o ere“ (inquit) H.

    2. metaf. gospod(ar), zapovedovalec, vladar, lastnik, posestnik: non eros nec dominos appellabant eos, quibus iuste paruerunt Ci., nec victoris heri tetigit captiva cubile V., propriae telluris erus H., aula divitem manet erum H., ne perconteris, fundus meus … arvo pascat erum an … H., erus tuus Cat. tvoj soprog, caelestes eri Cat. (o bogovih).
  • homoūsiānī -ōrum, m (gr. ὁμοουσιανοί) ki trdijo, da sta Bog Oče in Sin istega bistva: Cass.
  • Kindesvater, der, otrokov oče
  • Kirchenvater, der, cerkveni oče
  • Landesvater, der, oče naroda
  • nȅotac -oca m neoče, slab oče
  • nōnno m

    1. ded, stari oče:
    i nonni stari starši; ekst. dedje, predniki
    sì, mio nonno! šalj. kje pa!

    2. pog. severnoital. dedek, starec

    3. voj. žarg. stara sablja
  • omni-pater -tris, m (omnis in pater) oče vseh (vsega), oče vesoljstva: Deus Prud.
  • ȍpapa m (madž. ó) stari ata, stari oče, ded
  • opiter (-iteris in -tris) nekdo, ki mu je umrl oče, ded pa še ne: est cuius pater avo vivo mortuus est, ducto vocabulo aut quod obitu patris genitus sit, aut quod avum ob patrem habeat, id est pro patre; kot rim. praenomen Opiter -iteris in -tris, m Ópiter: L., Sil., Q., Fest.