Franja

negašèn no apagado, no extinguido

negašeno apno cal f viva

nègašèn non éteint:

negašeno apno chaux ženski spol vive

odstrani|ti (-m) odstranjevati

1. madeže, odpadke, sneg, sledove zločina, glavno pričo: beseitigen

2. s čistilom, z operacijo, disciplinsko: entfernen

3. (spraviti drugam) pohištvo, ponesrečenca: fortschaffen, (spraviti proč) wegschaffen; vse pohištvo, vse knjige iz sobe, s police: (aus dem Zimmer/Regal) ausräumen; knjige z mize ipd.: räumen

4. ovire: aus dem Weg räumen, ausräumen, razloge: ausräumen

5. (očistiti) befreien (von) (umazanijo s čevljev die Schuhe von Schmutz befreien); (uspešno očistiti) madež: wegbekommen; zgornjo plast: abtragen
odstraniti X s prekuhavanjem X auskochen
odstraniti X z likanjem X wegbügeln
odstraniti X z luženjem X abbeizen
odstraniti X z luščenjem X abziehen, ablösen
odstraniti X z drgnjenjem X abreiben
odstraniti X z razstreljevanjem X lossprengen
odstraniti X z retuširanjem X wegretuschieren
figurativno odstraniti X z diskutiranjem X wegdiskutieren
odstraniti drobovino živali: (ein Tier) ausnehmen, ausschlachten
medicina operativno odstraniti kaj (etwas) wegoperieren
odstraniti skorjo z debla: (einen Stamm) entrinden
odstraniti žlindro iz Xa X abschlacken/entschlacken
odstraniti apno iz Xa X entkalken
odstraniti dlako z Xa X enthaaren
odstraniti kali z Xa X entkeimen, auskeimen
odstraniti korenine čemu (etwas) abwurzeln
odstraniti koščice iz Xa X entsteinen, aussteinen, entkernen
odstraniti led z Xa X enteisen, abeisen
odstraniti ličilo abschminken (se sich)
odstraniti listje z Xa X entblättern
odstraniti lupino čemu: (etwas) ausschälen
odstraniti mine (ein Gelände) entminen
odstraniti opaž entschalen, ausschalen
odstraniti peclje Xu X entstielen, abstielen
odstraniti pečat z Xa X entsiegeln
odstraniti rjo z Xa X entrosten
odstraniti saje iz Xa X entrußen
odstraniti sluz iz Xa X entschleimen
odstraniti svinec iz Xa X entbleien
odstraniti vlakna iz Xa X entfasern
odstraniti zrnje iz Xa X auskörnen

ōssido m kem. oksid:
ossido di bario barit
ossido di calcio kalcijev oksid, živo apno
ossido di carbonio ogljikov oksid

pràh poussière ženski spol , poudre ženski spol ; (cvetni) pollen moški spol

apno v prahu chaux ženski spol pulvérulente
premogov prah poussier moški spol, poussière de charbon, charbon moški spol pulvérisé
stekleni prah poudre de verre, verre pulvérisé
dvig, vrtinčenje prahu poudroiement moški spol
kava, mleko, sladkor v prahu café moški spol, lait moški spol, sucre moški spol en poudre
milo v prahu poudre de savon
sladkornica za sladkor v prahu poudreuse ženski spol
dvigniti prah faire (ali soulever) un nuage de poussière
zopet prah postati retourner en poussière
posuti s prahom poudrer
razpasti v prah tomber en poussière
zmleti, zdrobiti v prah mettre, réduire en poudre (ali en poussière), pulvériser
ki se da streti v prah pulvérisable

pulvérulent, e [-lɑ̃, t] adjectif prahast, droben kot prah

chaux féminin pulvérulente apno v prahu
narines féminin pluriel pulvérulentes nosnice, katerih dlaka je zaprašena; prašen; oprhnjen

slack¹ [slæk]

1. samostalnik
nenapet (zrahljan, ohlapen) del vrvi; čas stagnacije, mrtvila v poslih, kupčijah
množina, pogovorno dolge (ženske) hlače
vojska, sleng dolge hlače; popustitev, ponehanje (vetra itd.)
prozodija nepoudarjen zlog (zlogi)
pogovorno pavza, odmor

to have a good slack pošteno, zares "izpreči"

2. pridevnik (slackly prislov)
mlahav, ohlapen, nenapet, nenategnjen, popuščen; len, nemaren, zanikrn, brezbrižen, počasen, okoren; mirujoč, mrtev (o vodi); slab, medel (o kupčijah, poslih); polpepečen (kruh)

with a slack hand leno, brez energije
slack lime gašeno apno
a slack rope nenapeta, ohlapna vrv
slack season mrtva sezona, mrtvilo
slack in stays navtika ki se počasi premika
slack trade, slack market trgovina medlo, slabo tržišče
slack water mirujoča, mrtva voda
slack weather vreme, ki človeka naredi lenega
to be slack in one's duties zanemarjati svoje dolžnosti
business is slack trgovina posli zastajajo, stagnirajo
to keep a slack hand nemarno, ohlapno voditi, upravljati
to keep a slack rein premalo brzdati, imeti uzdo premalo napeto

3. prislov
(v zloženkah) počasi, medlo; nepopolno, nezadostno

slack-dried hops ne čisto posušen hmelj
to slack bake premalo (se) speči

slake [sléik] prehodni glagol
tehnično gasiti (apno); pogasiti (ogenj); utešiti (žejo); utešiti, zadovoljiti (poželenje, maščevanje); ohladiti (tudi figurativno)
(redko) ublažiti, omiliti (bolečino); potlačiti, obrzdati (jezo); (redko) zmanjšati, zdrobiti (premog)
neprehodni glagol
gasiti se (apno)

slaked lime gašeno apno

smorzare

A) v. tr. (pres. smōrzo)

1. gasiti, ugašati:
smorzare un incendio pogasiti požar
smorzare la calce viva gasiti živo apno

2. pren. krotiti, brzdati, blažiti:
smorzare il desiderio brzdati željo

3. pridušiti (glas); omehčati (barvo)

B) ➞ smorzarsi v. rifl. (pres. mi smōrzo)

1. ugasniti

2. pojemati

spēgnere^*

A) v. tr. (pres. spēngo)

1. gasiti; pogasiti, ugašati:
spegnere la calce gasiti apno
spegnere un incendio pogasiti požar

2. elektr. ugasniti, izključiti, izklopiti (luč, televizor)

3. izplačati:
spegnere un debito plačati dolg

4. brisati; udušiti; pomiriti, potešiti:
spegnere i rumori udušiti hrup
spegnere la sete potešiti žejo

5. knjižno ubiti

B) ➞ spēgnersi v. rifl. (pres. mi spēngo)

1. ugasiti se, ugašati se; ugasniti

2. umreti, umirati

tenace agg.

1. trden, žilav

2. prilepljiv, sprijemljiv:
calce tenace sprijemljivo apno
colla tenace sprijemljivo lepilo

3. pren. trden; vztrajen; trdovraten:
odio tenace trdovratno sovraštvo
proposito tenace trden sklep

ugasíti (-ím) | ugášati (-am) perf., imperf. tr.

1. spegnere, estinguere:
ugasiti ogenj spegnere il fuoco

2. (izklopiti) spegnere:
ugasiti luč, radio spegnere la luce, la radio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ugasiti apno spegnere la calce
metal. ugasiti jeklo temperare l'acciaio

unslaked [ʌnsléikt] pridevnik
negašen; neutešèn (žeja, glad), nezadovoljen

unslaked lime živo apno

vif, vive [vif, viv] adjectif živ, živahen; isker, hiter; (mraz) oster; (izraz) drastičen

él pod napetostjo; masculin živo meso; življenje; srce, bistvo, jedro
chaux féminin vive živo apno
eau féminin vive studenčnica
froid masculin vif oster mraz
haie féminin vive živa meja
kilo masculin vif kilogram žive teže
plaie féminin vive odprta rana
de vive force s silo, nasilno
de vive voix ustno
le vif d'une question bistvo vprašanja
couper, trancher dans le vif energično postopati
entrer dans te vif du sujet priti k bistvu, jedru stvari
être vif comme la poudre hitro se razburiti, vzkipeti
piquer au vif zadeti v živo
prendre sur le vif risati ali slikati po naravi, vzeti iz življenja
pêcher au vif loviti ribe z živo vabo

vivo

A) agg.

1. živ:
carne viva živo meso
pianta viva zelena, cvetoča rastlina
sepolto vivo pren. živ pokopan
siepe viva živa meja
a viva voce neposredno
vivo e vegeto živ in zdrav; čil (starejša oseba)
non c'era anima viva ni bilo žive duše
essere più morto che vivo biti napol živ, bolj mrtev kot živ
farsi vivo javiti se; pokazati se

2. ekst. živ (v rabi):
lingua viva živi jezik
uso vivo della lingua živa raba jezika

3. živ, živahen:
discussione viva živahna razprava
ingegno vivo živahen um

4. ekst. živ (barva); močen, globok; prisrčen:
colore vivo živa barva
viva compassione globoko sočutje
vivi ringraziamenti prisrčna zahvala
ascoltare con vivo interesse poslušati z velikim zanimanjem
cuocere a fuoco vivo kuhati, peči pri močnem ognju

5. pren. živ:
acqua viva tok
argento vivo živo srebro
aria viva svež zrak
calce viva živo apno
forza viva fiz. živa sila
a viva forza s silo
opera viva navt. ugreznjena ladja
roccia viva živa skala
spese vive živi stroški; tekoči stroški
spigolo vivo živi rob

B) m

1.
vivi pl. živi (ljudje)
non essere più tra i vivi ne biti več med živimi

2. živo; notranjost:
nel vivo del cuore globoko v srcu
entrare nel vivo di una questione pren. preiti k bistvu, k jedru zadeve
pungere, toccare nel vivo, sul vivo pren. zadeti v živo

3. gradb. živi rob

4.
al vivo živo, živahno (prikazati, opisovati)
dal vivo rtv v živo (oddaja)

žgán (-a -o) adj. cotto:
žgana glina cotto
enkrat žgana opeka cotta di mattoni
žgana pijača acquavite, distillato
um. žgana siena terra di Siena bruciata
žgani sladkor zucchero caramellato, caramello
žgano apno calce viva

žív alive, living; live; (živahen) lively, vivacious, vivid, animated

žív in zdrav hale and hearty
žíve barve bright (ali gay, vivid, glaring) colours pl
žíva domišljija vivid imagination
žíva duša ne not a living soul (ali creature)
žívi jeziki living languages pl
žívo apno quicklime, unslaked lime
žíva meja hedge
žívo meso tender flesh, quick
žív opis vivid description
žív spomin vivid recollection
žíva teža live weight
žíva vera fervent belief (ali faith), living faith
žívo zanimanje vivid interest
žíva žerjavica live coals pl
živi (ljudje) pl the living
na žíve in mrtve in (real) earnest
vse svoje žíve dni all my (your itd.) life
žívo srebro quicksilver, mercury
žíva skala living rock, bedrock
žíva oddaja live broadcast
dokler bom žív as long as I live
je tvoj brat še žív? is your brother still alive?
on je žíva (verna) slika svojega očeta he is the living image of his father
kar sem žív all my life, in all my born days
biti med žívimi (figurativno) to be in the land of the living
sem bolj mrtev kot žív I am more dead than alive, I am half-dead
žívo se spominjati to have a vivid recollection (of)
ne morem ga žívega videti (figurativno) I can't bear (ali stand, endure) the sight of him
starost ji ne more do žívega (ji nič ne more) (pesniško) age cannot wither her
žív krst (žíva duša) tega ne ve not a living soul knows it
zadeti v žívo to cut (ali to sting, to touch) to the quick
zadet v žívo cut to the quick
žívi in mrtvi the living (ali arhaično the quick) and the dead

žív (-a -o)

A) adj.

1. vivo, vivente:
človek in druga živa bitja l'uomo e gli altri essere viventi
vrnil se je živ in zdrav è tornato sano e salvo
živi in mrtvi organizmi gli organismi viventi e morti
reka v spodnjem delu ni več živa nel corso inferiore il fiume non è più vivo

2. (ki še deluje) attivo; ardente; aperto:
živi in ugasli vulkani i vulcani attivi e quelli spenti
živo oglje brace ardente
živa rana ferita aperta

3. (ki se uporablja; ki vpliva) vivo:
žive ideje idee vive
živi jeziki lingue vive

4. (ki obstaja; aktualen, pereč) vivo, concreto; urgente:
živa družbena stvarnost realtà sociale concreta
živa potreba necessità, bisogno urgente

5. (prepričljiv, ki prevzame) vivo, vivace; vivido:
živ opis una descrizione viva

6. (živahen, poln življenjske sile) vivace, esuberante, focoso; pog. pimpante:
živ otrok un bambino vivace
živa tridesetletnica una pimpante trentenne

7. vivo, intenso, acceso:
žive barve colori accesi

8. (ki se pojavlja v močni obliki) vivo, forte, spiccato, evidente, tangibile:
starost je živo nasprotje mladosti la vecchiaia è il tangibile opposto della giovinezza

9. vero, sacrosanto, autentico:
domišljija je postala živa resnica la fantasia diventò autentica realtà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živ človek ga ni več videl nessuno più lo vide
tega še svoj živi dan nisem videl cose del genere non le ho mai viste in vita mia
zapomniti si za svoje žive dni ricordarsi per tutta la vita
živega krsta ne videti non vedere anima viva
biti živ leksikon essere un'enciclopedia vivente
biti živ mrlič essere un cadavere ambulante (malato)
biti živ ogenj essere argento vivo
ne povedati živi duši non dirlo ad anima viva, a nessuno
biti živa podoba očeta essere l'immagine vivente del padre, essere il padre sputato
ne povedati česa za živo glavo non dirlo per tutto l'oro del mondo
živo apno calce viva
živa meja siepe
kem. živo srebro argento vivo (tudi pren.), mercurio (Hg)
biti živ pokopan essere sepolti vivi
najraje bi ga živega požrli ce l'hanno (a morte) con lui
živega ne moči videti non sopportare qcn.
bati se koga kot živega vraga avere una paura del diavolo di qcn.
biti bolj mrtev kot živ (od utrujenosti, od mraza) essere stanchi morti, essere mezzi morti dal freddo
tisk. živa pagina titolo corrente
voj. živa sila effettivi
gled. živa slika quadro vivente
zool. živi fosil fossile vivente
živi pesek sabbie mobili
ekon. živo delo lavoro vivo

B) žívi (-a -o) m, f, n
komu ne moči priti do živega non poter ostacolare, fermare qcn.
priti stvari do živega approfondire, sviscerare un problema
kričati, piti, tepsti na žive in mrtve urlare, bere, picchiare a più non posso
opravljati koga na žive in mrtve sparlare a morte di qcn.
rotiti se na žive in mrtve giurare davanti a Dio
jermeni so ga rezali v živo le cinghie gli tagliavano la carne
rezati koga v živo, pri živem operare qcn. senza anestesia
v živo zaboleti colpire profondamente
v živo zadeti colpire a morte, ferire mortalmente
pren. z vprašanjem zadeti v živo una domanda che coglie il problema nel vivo
ne biti med živimi essere morti
žarg. vse živo ga preganja con lui ce l'hanno proprio tutti
rtv. oddaja v živo trasmissione in diretta

κονία, ἡ, ion. ep. κονίη in κόνις, εως, ion. ιος [Et. κονίη iz κονισᾱ, lat. cinis. – dat. ep. κόνῑ]. 1. prah. 2. pesek. 3. pepel, lug, apno.

χάλιξ, ικος, ὁ, ἡ [Et. odtod izpos. lat. calx, cis, nem. Kalk] apno, omet.