Franja

ἀν-απολόγητος 2 (ἀπολογέομαι) kdor se ne more opravičiti, kar se ne da zagovarjati NT.

ἀν-άπτω¹ 1. act. privezujem, pritrjujem, obešam, pripisujem; θύρσους, ἀγάλματα obešam v svetišče, poklanjam v dar; μῶμον osramotim. 2. med. pripenjam, privezujem, pritrjujem zase, ἔκ τινος na koga (kaj).

ἀν-άπτω² pri-, zažigam, palim, pustim vzplameneti.

ἀν-αραιρηκώς gl. ἀν-αιρέω.

ἄν-αρθρος 2 (ἄρθρον) 1. ki nima svojih udov v oblasti, brez moči, slab, onemogel. 2. nerazločen, zmeden.

ἀν-αρίθμητος 2 (ἀριθμέω) ἀν-άριθμος 2 brez-, neštevilen, nepreštet, neizmeren, nebrojen; θρήνων neprestano tarnajoč.

ἀν-ᾱ́ριστος 2 (ἄριστον) brez zajtrka, tešč.

ἄν-αρκτος 2 (ἄρχω) ki nima ali noče imeti gospodarja, neodvisen, nepodložen, brez gospodarja.

ἀν-αρμοστέω (ἀν-άρμοστος) ne zlagam se, sem neubran.

ἀν-αρμοστία, ἡ neskladnost, nesoglasje, disharmonija.

ἀν-άρμοστος 2 (ἁρμόζω) neskladen, nesoglasen, neprimeren, neprijeten.

ἀν-αρπάζω [aor. ἀνήρπασα, pt. ep. -αρπά-ξας] 1. act. u-, pograbim, popadem ὅπλα; izderem, poberem, ἔγχος; iztrgam, plenim, odvedem, μάχης ἄπο iz boja. 2. med. vlečem s seboj, odnesem s seboj, razrušim, uničim; poteptam.

ἀν-αρπαστός 2 ugrabljen, uplenjen, odpeljan; ἀ. γίγνομαι πρός τινα odpeljejo me h komu kot sužnja.

ἀν-άρσιος 2 in 3 (ἀραρίσκω) ep. ion. poet. 1. nasproten, sovražen, nenaklonjen, δυσμενέες καὶ ἀνάρσιοι smrtni sovražniki. 2. neprijeten, zoprn, mrzek, nadležen.

ἀν-αρτάω 1. act. obešam; pass. sem od koga odvisen. 2. med. navežem koga na se, pridobim ga, podvržem si koga. 3. ion. ἀναρτέομαι bavim, pečam se s čim, snujem, pripravljam se na; ἀνάρτημαι prevzel sem nalogo, sklenil sem kaj storiti, z inf.

ἀν-άρτιος 2 neenak, lih.

ἀν-αρχία, ἡ kjer ni vladarja (poveljnika), kjer ga ne ubogajo, brezvladje, nered, zmešnjava, anarhija, ἀναρχίης ἐούσης brez vrhovnega vodstva.

ἀν-άσκητος 2 (ἀσκέω) neizvežban, neizurjen za, proti, πρός τι.

ἀν-ᾴσσω = ἀν-αΐσσω.

ἀν-ᾱτεί gl. ἄν-ατος.