Franja

intravensko prislov
medicina (v veno) ▸ intravénásanV praksi resne težave nastanejo pri bolnikih, ki zdravilo dobijo intravensko. ▸ A gyakorlatban komoly problémák merülnek fel azoknál a betegeknél, akik intravénásan kapják a gyógyszert.
Eritropoetin je na voljo v obliki injekcij, ki jih lahko dajejo podkožno ali intravensko. ▸ Az eritropoetin bőr alá vagy intravénásan beadható injekció formájában kapható.

jelka samostalnik
1. Abies (drevo) ▸ jegenyefenyőPovezane iztočnice: bela jelka, fraserjeva jelka, kavkaška jelka, korejska jelka, navadna jelka, orjaška jelka

2. (novoletna jelka) ▸ fenyőDecembra težko pričakujejo, da jim Božiček pod jelko pusti darila. ▸ Decemberben alig várjuk, hogy a Jézuska a fenyőfa alá tegye az ajándékokat.
Povezane iztočnice: božična jelka, novoletna jelka, umetna jelka

klobúk sombrero m

mehek klobuk sombrero flexible
trd klobuk (sombrero m) hongo m
klobuk gob sombrerillo m
krajevci klobuka ala f (del sombrero)
škatla za klobuke sombrerera f
tovarna klobukov fábrica f de sombreros
trak za klobuk cordón m del sombrero
potisniti si klobuk v čelo calarse el sombrero
sneti klobuk quitarse el sombrero, descubrirse (pred kom ante alg), (pred kom) fam dar un sombrerazo a alg

lévi (-a -o) adj.

1. sinistro:
leva noga, rama, roka gamba, spalla, mano sinistra
levi breg reke riva sinistra del fiume
levo krilo vojske ala sinistra dell'esercito

2. (politično levo usmerjen) sinistro, di sinistra:
leva organizacija organizzazione di sinistra
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. gledati kot levi razbojnik guardare bieco, di traverso
vstati z levo nogo essere di malumore, avere la luna di traverso
pren. narediti kaj z levo roko fare qcs. con estrema facilità
pren. opravljati delo z levo roko tirare giù un lavoro alla carlona
obrt. leva petlja maglia rovescia
mat. leva stran enačbe sinistra dell'equazione
grad. leva vrata porta che si apre a sinistra
nareč. leva žena adultera
levi bok ladje fianco sinistro della nave, babordo
polit. levi center centrosinistra
šport. levi krilec mediano sinistro
strojn. levi navoj vite sinistrorsa
nareč. levi otroci figli illeggittimi; pejor. bastardi
šport. levo krilo ala sinistra

loger [lɔže] verbe transitif nastaniti, pod streho vzeti, namestiti; verbe intransitif stanovati, ložirati

se loger nastaniti se
être logé stanovati
loger chez quelqu'un ložirati, stanovati pri kom
loger quelqu'un chez soi sprejeti koga pod streho, v svoje stanovanje
être logé à l'étroit stanovati na tesnem
où êtes-vous logé? kje stanujete, ložirate
la balle est logée dans la chair krogla tiči v mesu
loger en garni stanovati v opremljeni sobi (stanovanju)
loger pour la nuit prenočiti
être logé à la même enseigne biti v istem položaju
loger àla belle étoile (familier) (pre)spati, prenočiti na prostem
trouver à se loger dobiti prenočišče (stanovanje)
se loger quelque chose dans la tête vbiti si kaj v glavo
se loger une balle dans la tête pognati si kroglo v glavo

mīlliārius 3 in mīliārius 3 (mīlle, mīle)

1. tisoč vsebujoč, ki šteje tisoč: numerus Varr. (?), grex Varr. čreda tisoč ovac, ala Plin. iun. oddelek tisoč bojevnikov, aper Sen. ph. tisoč funtov težek, aevum Tert. tisočletje, oleae Plin. tisoč funtov rodeče, ki prinašajo tisoč funtov na leto; subst. mīl(l)iārium -iī, n tisoč: annorum Aug.; mīl(l)iāriī -ōrum, m „miliárijci“ = hiliásti, pripadniki krščanske sekte, ki so verovali, da bo Kristus pred koncem sveta ustanovil tisočletno kraljestvo na zemlji: Eccl.

2. occ. tisoč korakov vsebujoč, tisoč korakov dolg: clivus Varr., porticus Suet.; subst. mīl(l)iārium -iī, n miljski kamen, miljnik, ki je označeval dolžino 1000 dvojnih korakov (= 1 rim. milja = 1/5 nemške ali zemljepisne milje); taki miljniki so stali ob strateško pomembnih cestah: Auct. b. Hisp., Val. Max., Vell., Suet., plebes ad tertium milliarium consedit Ci., aureum milliarium Plin., T., Suet. zlati miljnik, pozlačeni miljnik, ki ga je na rim. forumu pri Saturnovem svetišču dal postaviti Avgust; od njega so izhajale vse strateško pomembne ceste.

móden de mode, à la mode

modni artikel article moški spol (ali objet moški spol) de mode, nouveauté ženski spol
modna barva couleur ženski spol àla mode
modna dama femme ženski spol àla mode
modna hiša, trgovina magasin moški spol de modes (ali de nouveautés)
modna revija, modni časopis revue ženski spol, journal moški spol de modes

molino moški spol mlin; nadležen (teden) človek; šaljivo usta

molino de aceite mlin za olje
molino de agua vodni mlin
molino de viento mlin na veter
ala (ali aspa) de molino mlinsko krilo, vetrnica
rueda de molino mlinsko kolo

Natov pridevnik
(o mednarodni organizaciji) ▸ NATOLeta 1994 so Natova letala prvič v zgodovini zavezništva vojaško posredovala zunaj ozemlja članic. ▸ 1994-ben a szövetség történetében először fordult elő, hogy a NATO-repülőgépek a tagországok területén kívül hajtottak végre katonai beavatkozást.
Rusija načrtuje, da bo prispevala 10.000 vojakov, a zavrača, da bi bili pod Natovim poveljstvom. ▸ Oroszország a tervek szerint 10.000 katonát ad, de nem hajlandó a NATO parancsnoksága alá rendelni őket.

nūtrīcō -āre (nūtrīx) dojiti, rediti, vzrediti (vzrejati), gojiti, vzgojiti (vzgajati): Ap., Arn., pueros Pl., mulum Varr.; preg.: viperam sub ala n. Petr. kačo v nedrih rediti (gojiti); abs.: sub bini mensibus nutricat Varr.; subst. pt. pr. f.: praegnantes et nutrificantes Tert.; v pass.: nutricatum Luc., nutricatur Afr. fr., nutricantur Varr.

pelikan samostalnik
(ptica) ▸ pelikán, gödényIzpod 50 centimetrov dolgega kljuna se spusti ogromna kožna vreča, v katero pelikan shranjuje plen. ▸ A pelikán 50 centiméter hosszú csőre alól egy hatalmas bőrzsák ereszkedik alá, ahol a zsákmányt tárolja.

popredmetiti glagol
1. lahko izraža negativen odnos (razosebiti) ▸ tárgyiasít
V službi živali popredmetijo, takrat so zanje objekti. ▸ Munka közben az állatokat tárgyiasítják, olyankor objektumként tekintenek rájuk.
Nadaljevanka je med drugim tematizirala to, kako je družba še v šestdesetih sistematično podrejala in popredmetila ženske. ▸ A sorozat többek között azt vizsgálta, hogy a társadalom még az 1960-as években is milyen szisztematikusan rendelte alá és tárgyiasította a nőket.

2. (prikazati konkretno) ▸ láttat, megjelenít, szemléltet
Pogovarjamo se o tem, kaj doživljajo, in to poskušamo popredmetiti v smislu, to je nasilje, to je prestopanje meja. ▸ Beszélünk arról, mit élnek át, és megpróbáljuk láttatni, hogy ez erőszakot jelent, a határok átlépését.
Introspekcija je še vedno prva refleksija, ker hoče popredmetiti naše preteklo izkustvo. ▸ Az introspekció még mindig az első reflexió, mert szemléltetni akarja a múltbeli tapasztalatainkat.

potoček samostalnik
1. (manjši potok) ▸ csermely, patakocska, érPoleti je tod veliko gorskih studencev, potočkov in majhnih rek. ▸ Nyáron errefelé sok hegyi forrás, csermely és kisebb folyó található.
Slovenija je hribovita dežela in s skoraj vsakega malo večjega hriba teče vsaj en potoček. ▸ Szlovénia dombos vidék, és majdnem minden nagyobb dobról csermely bugyog.

2. (o odtekanju tekočine) ▸ vékony patakMoje dlani so postale potne in po hrbtenici mi je stekel tanek potoček znoja. ▸ Izzadni kezdett a tenyerem, a hátgerincemen vékony patakban csorgott az izzadság.Po licu se mu je stekal potoček krvi. ▸ Az arcán vékony patakban csorgott a vér.Kuhinja je bila polna sopare, ki se je zbirala na šipah in pocurljavala v majhnih potočkih. ▸ A könyha tele volt gőzzel, amely az ablakokon gyülemlett össze és vékony patakokban csorgott alá.

prae-ficiō -ere -fēcī -fectum (prae in facere) postaviti (narediti, nastaviti, določiti) koga za prefékta (predstojnika, načelnika, nadzornika, poveljnika), postaviti koga čez koga ali kaj, postaviti koga na čelo koga ali česa: O. idr., aliquem provinciae Pl., praefeci rure recte qui curet tamen Pl., aliquem pecori Ci., Syriae Cu., bello gerendo Ci., bello Ci., tantis rebus Ci., pontifices sacris Ci., certum magistratum alicui procurationi Ci., aliquem in exercitu Ci. izročiti (zaupati) komu poveljstvo, podeliti komu častniško službo (prefekturo), postaviti koga za častnika (prefekta), munitioni, Galliae, provinciae C., legatos legationibus C., lucis Avernis V., post suffragante Theramene populi scito restituitur parique absens imperio praeficitur N. biti postavljen (nastavljen) za poveljnika z enako oblastjo (z enakimi pooblastili), exercitui, classi N., ei rei Datamen praefecit N. vodstvo pri tem podvigu je zaupal Datamu, aliquem negotio praeficere N. izvršitev naloge zaupati komu, certos N. določiti (odrediti) zanesljive ljudi, sacerdotes suos cuique deorum praeficere L. slehernemu izmed bogov postaviti (določiti) svečenike za opravljanje bogoslužja, sacerdotio Neptuni Plin., libertos rationibus, libellis et epistulis T., aliquem provinciae T. — Od tod subst. pt. pf. praefectus -ī, m predstojnik, načelnik, nadzornik, poveljnik, prefékt.

1. v zasebnem življenju: praefectos (sc. familiarum) alacriores faciundum praemiis Varr., nec mulieribus praefectus praeponatur Ci., his (sc. Graeculis philosophis) utitur quasi praefectis libidinum suarum Ci.; šalj.: praefecti popinae atque luxuriae Favorinus ap. Gell. največji sladokusci in rafinirani uživači.

2. v javnosti
a) kot naslov raznih civilnih in vojaških oblastnikov (prim. praefectura): praefectus gymnasii (= gr. γυμνασιάρχης) Pl. gimnaziárh, praefectus moribus mulierum (= gr. γυναικονόμος) Pl. nadzornik ženskih nravi (ženske morale) in domače discipline, praefectus morum N. ali moribus Ci. nravi, praefectus custodum N. prefekt (poveljnik) straže, praefectus nocturnae custodiae Ap. prefekt (poveljnik) nočne straže (nočnih straž), praefectus vigilum T., Icti. ali vigilibus Icti. prefekt (načelnik) redarjev oz. nočne straže (poveljnik kohort, ki so skrbele tudi za požarno varnost), praefectus annonae L. ali rei frumentariae T. prefekt za oskrbo z žitom, nadzornik žitarstva, višji tržni nadzornik, preskrbovalec živeža, oskrbovalec z živežem, praefectus aerarii (aerario) L., Plin. iun. prefekt (nadzornik) državne blagajne = zakladnik, zakladničar, praefectus urbis (urbi) Varr. ap. Gell., L., T., Plin., Gell., Suet., Icti. (tudi samo praefectus Suet.) mestni prefekt, mestni (= rimski) poglavar (= rimski župan), upravitelj Rima, v času republike le namestnik odsotnega konzula, za časa cesarjev stalna služba s svojim sodstvom; odgovoren je bil za ohranjanje reda in miru znotraj mestnih meja in s tem namenom je pod svojo oblastjo imel tri mestne kohorte (= policijski oddelki, cohortes urbanae) = praefectus urbicus Lamp., praefectus castrorum (castris) T., Vell. taborski prefekt, nadzornik postavitve tabora, ki je skrbel za postavljanje tabora in pripravo vseh za postavitev potrebnih stvari, praefectus fabrum C., N., Vell. prefekt rokodelcev, poveljnik inženirskega oddelka, vodja vojaškega tehničnega oddelka, tudi = delovodja: Ci., praefectus praetorii T., Suet. ali praetorio Veg., Icti. ali praetorianorum Suet. ali praetoriarum cohortium T. (tudi samo praefectus Plin. iun.) prefekt pretorijancev, pretorij(an)ski prefekt, poveljnik cesarske telesne straže (pod njegovim poveljstvom je bilo devet elitnih kohort pretorijancev (cohortes praetoriae)), v poznem cesarstvu tudi upravitelj oz. namestnik v enem od štirih glavnih delov rimskega cesarstva, toda praefectus cohortis (praetoriae) T. častnik, oficir, praefectus legionis T., Suet. legijski prefekt, prefekt legije, poveljnik legije, legijski poveljnik (v času republike imenovan legatus legat), praefectus classis L., Ci., N., T., Plin. mornariški prefekt, prefekt (poveljnik) ladjevja (brodovja, mornarice), admiral, praefectus navis poveljnik ladje, ladjevodja, kapitan, v pl. praefecti navium L., Fl.
b) poveljnik oddelka vojske (bodisi konjeniškega krila (ala) ali kohorte (cohors) v pehoti): praefectus equitum Gallorum Hirt., alae T., cohortis T., pogosto samo praefectus C., Ci., N. (vojaški) poveljnik.
c) α) v rimskem cesarstvu cesarski namestnik, cesarski upravitelj, prefékt: praefectus Aegypti Suet., Alpium Plin. Od tod β) preneseno na nerimske razmere (za poveljnike in visoke državne uradnike Perzijcev in drugih azijskih narodov): Lydiae, Ioniae totiusque Phrygiae N. satrap, praefecti regii N. satrapi, praefectus regius L. ali regis S. ali Cassandri N. general, podpoveljnik, paša, v sklopu tudi samo praefectus Fl.

precediti glagol
1. (o tekočini) ▸ átszűrČaj nato precedimo in pijemo po požirkih. ▸ A teát ezt követően átszűrjük, és kortyolva isszuk.
Počakali so, da se je tekočina precedila v podstavljeno posodo. ▸ Megvárták, hogy a folyadék átszűrődjön az alá helyezett edénybe.

2. (delati izbor) ▸ megszűr, kiszűr
Če roman vsebinsko nekoliko precedimo, se pokaže, da njegova sporočilnost še zdaleč ni puhla. ▸ Ha a regényt tartalmilag kissé megszűrjük, kiderül, hogy a mondanivalója nagyon is súlyos.
Štirinajst najboljših šol, ki so se precedile skozi regijska sita, predstavi odrsko uprizoritev, seminarsko nalogo in razstavo na razpisano temo. ▸ A régiós szitán kiszűrt tizennégy legjobb iskola egy színpadi előadást, egy szemináriumi dolgozatot és egy kiállítást mutat be a kiírt témára.

préčen (-čna -o) adj. diagonale, trasversale, traverso:
prečna ulica via traversa; traversa
prečni rovi gallerie trasversali
arhit. prečna ladja transetto
biol. prečna delitev divisione trasversale
muz. prečna flavta flauto traverso
grad. prečno krilo ala trasversale
navt. prečni drog boma
prečni tram traversa; žel. bretella

prō-culcō -āre -āvī -ātum (prō in calcāre)

1. pred seboj na tla podreti (podirati), (po)tepta(va)ti, raztepta(va)ti, hoditi (stopati) po čem, pohoditi, prejezditi, jezditi čez kaj: uvas, ramos atque truncos Col., nives Cu. prekoračiti snežine, is (sc. aper) crescentes segetes proculcat in herbā O., proculcatas (sc. ranas) obteret duro pede Ph., nepotem Iust. do mrtvega pohoditi, pedibus virum equinis O., hunc ungula proculcat equorum V., eques sua ipse subsidia equis proculcavit L., proculcato senatu rapidi equis forum irrumpunt T., una ala ipso impetu proculcata erat Cu.; (v pozitivnem pomenu) proculcari stegniti (raztegniti, ulekniti, uleči) se komu pod noge: alteram (sc. capram) decubuisse atque ita alteram proculcatae supergressam Plin.

2. metaf. (po)teptati = ponižati (poniževati), zaničevati, v nič da(ja)ti (devati): qui fata proculcavit Sen. tr., proculcata desertaque res publica Suet., contumeliosā voce proculcatus Val. Max.; pt. pf. prōculcātus 3 obrabljen, zlajnan, vsakdanji: auris, verba Gell.

ptolemajski pridevnik
1. (o astronomskem modelu) ▸ ptolemaiosziKopernik samega sebe ni razumel kot nasprotnika ptolemajske astronomije, ampak kot njenega obnovitelja. ▸ Kopernikusz nem a ptolemaioszi csillagászat ellenzőjének, hanem megújítójának tekintette magát.

2. (o egipčanski dinastiji) ▸ ptolemaiosziZadnja kraljica ptolemajske dinastije je bila Kleopatra; ko je leta 30 pr. n. š. umrla, je Egipt prišel pod rimsko oblast. ▸ Kleopátra volt a Ptolemaiosz-dinasztia utolsó királynője; amikor Kr. e. 30-ban meghalt, Egyiptom római fennhatóság alá került. Ptolemajski vladarji so bili najbogatejši vladarji v helenističnem svetu. ▸ A ptolemaioszi uralkodók voltak a hellenisztikus világ leggazdagabb uralkodói.

púščičast (-a -o) adj. saettiforme, sagittato; aer.
puščičasto krilo ala a delta
bot. puščičasti listi foglie saettiformi, sagittate
teh. puščičasto ozobje denti a V

Ravenna -ae, f Ravéna, mesto v Cispadanski Galiji ob Jadranskem morju južno od Padovih izlivov, še zdaj Ravenna: C., Ci., Veg., paludosa Sil., aequorea Mart. — Od tod Ravennas -ātis ravénski, iz Ravéne prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): vir Ci., ranae Mart., horti Plin., classis, ala T., ager Plin., Col.; subst. Ravennātēs -ium, m Ravenáti, Ravénci, preb. Ravene: Veg.