Franja

apīscor -scī, aptus sum (incoh. glag. *apiō -ere = alligare, comprehendere vinculo) „nase privezati“, od tod

1. (krajevno) doseči, dohiteti, doiti: hominem Pl., ait eum nescio quo penetrasse maris apiscendi causā Ci. ep., apisci legatos Sis. ap. Non.

2. (fizično) doje(ma)ti, popasti (popadati) (o kužnih boleznih): ex aliis alios Lucr.

3. pren.
a) kaj kot smoter svojega prizadevanja doseči (dosegati), s trudom priti do česa: vitam deorum Ter., hereditatem sum aptus Pl., cuius (finis bonorum) apiscendi causā Ci., spes apiscendi summi honoris L., qui id flamonium apisceretur T.; redko z gen.: dum dominationis apisceretur T.
b) z umom doseči (dosegati), doumeti, naučiti se česa, priučiti se čemu: ratione animi rem Lucr., cuius (Chaldaeorum artis) apiscendae otium apud Rhodum... habuit T.; s pass. pomenom: Fabius Max. ap. Prisc., ingenio apiscitur (po drugih adipiscitur) scientia Pl.

aplecá apléc vt./vr.

1. nagibati (se), nagniti (se); sklanjati (se), skloniti se

2. upogibati (se), upogniti (se)

3. prikloniti se, pokloniti se

4. ukloniti se

apnéti -ím ovapnjivati se, zakrečavati se: pri arteriosklerozi žile apnijo

ápnica ž jama gdje se drži vapno, kreč

apníšče s mjesto gdje se peče vapno, kreč, vapnenica, krečana

apocatastaticus 3 (gr. ἀποκαταστατικός) vračajoč se na svoje prejšnje stališče: M., Sid.

apologize [əpɔ́lədžaiz] neprehodni glagol (for za, to komu)
opravičiti, braniti se

apoltronarse poleniti se, postati zanikrn

apophorētus 3 (gr. ἀποφόρητος) namenjen, da se vzame s seboj (prim. apophorēta -ōrum): Petr.

apostatar postati odpadnik, izneveriti se

apostatar de la fe odpasti od vere

apostatize [æpɔ́stətaiz] neprehodni glagol (from)
odpasti (od vere); izneveriti se, postati nezvest

apostatō -āre -āvī (apostata) od vere odpasti (odpadati), od vere odstopiti (odstopati), izneveriti (izneverjati) se: Cypr., Vulg.

apostemar izvreči se v tvor (ulje)

no se le apostema nada nobene skrivnosti ne zna obdržati
apostemarse gnojiti se

aposterióran -rna -o (lat. a posteriori) aposterioran, koji se osniva na iskustvu

a posteriori [apɔstɛrjɔri] aposterioren, opirajoč se na izkustvo, na ugotovljena dejstva, na rezultate; aposteriorno, po izkustvu

on ne s'aperçoit trop souvent qu'a posteriori de ses erreurs prečesto se človek zave svojih napak aposteriorno

apostōlico agg. (m pl. -ci) relig.

1. apostolski:
Credo apostolico apostolska vera
predicazione apostolica apostolsko pridiganje

2. apostolski, nanašajoč se na papeža:
benedizione apostolica apostolski blagoslov
nunzio apostolico apostolski nuncij

apostrofá -éz vt. obregniti se

apostrofare²

A) v. tr. (pres. apōstrofo) ogovoriti, nagovoriti (koga), apostrofirati

B) v. intr. lit. obrniti se na koga z apostrofo

apostropher [-fe] verbe transitif obregniti se (quelqu'un ob koga), nahruliti, nadreti

apothekenpflichtig ki se sme prodajati samo v lekarnah