Franja

tribune [tribün] féminin tribuna; govorniški oder; članek v časopisu, namenjen javnosti; javna tribuna

tribune métallique, en tubes d'acier tribuna iz jeklenih cevi
tribune de la presse, du corps diplomatique tribuna za zastopnike tiska, za diplomatski zbor
tribune des critiques (radio, televizija) tribuna za kritiko
organiser une tribune sur un sujet d'actualité organizirati javno tribuno o aktualnem sižéju

tribūtum -ī, n (tribuere)

1. tribút, davek, davščina, dača, dác (dàc), dán(j): tributum imperare L., populo tributum indicere L., tributum conferre, facere, pendere Ci., civitates acerbissimis tributis liberavi Ci., neque quies gentium sine armis (vojakov) neque arma sine stipendiis (mezde) neque stipendia sine tributis haberi queunt T., in Galliā plerique magnitudine tributorum premuntur C., Cotini tributa patiuntur (prenašajo, si dajo naložiti), partem tributorum Sarmatae, partem Quadi imponunt T., tributum annuum T., tributum capitis Icti. glavarina, davek po glavi (osebi), tributum in capita singula servorum ac liberorum imponere C.; pesn. tributum lamentabile (o otrocih, ki so jih pošiljali Minotavru) O.

2. metaf.
a) dar, darilo: Saturnalicium Mart., praestare tributa clientes cogimur Iuv., arbor fert tributa domino O., tributum poscebat Regulus umbrā Stat.
b) prispevek, znesek, nabírka, nabíra (starejše skladek) (v zasebne namene): Icti.

trīcēnārius 3 (trīcēnī) trideset vsebujoč ali obsegajoč: numerus Tert. tridesetica, fistula Vitr., Front. tridesetpalčna (tridesetcolska) cev, caerimoniae P. F. pred katerimi so se 30 dni vzdržali določenih stvari, divinitas Tert., et ecce iam tricenariam aetatem agebant Aug. bili so že v 30. letu; (o osebah) tridesetleten: filius Sen. rh.; subst. trīcēnārius -iī, m tridesetletnik: Arn.

trīcō² -ōnis, m (trīcae) spletkar, kovar, rovar, kovarnik, snovalec zvijač, zvijačnež, zvijačnik: Pl.; o slabih (netočnih) plačevalcih: Lucius Cotta senex, crassi pater huius, Paceni, magnus fuit trico nummarius, solvere nulli lentus Luc. ap. Non., nec mihi amatore hoc opus nec tricone vadato Luc. ap. Non.

tridenti-fer -ferī (tridēns in ferre) in tridenti-ger -gerī (tridēns in gerere) trizób noseč, trizobonosec, Neptunova vzdevka: excepi nantemque ferens „o proxima mundi regna vagae“ dixi „sortite tridentifer undae“ O., cumque tridentigero tumidi genitore profundi mortalem induitur formam O.

trídeset thirty

trídeseti -a -o the thirtieth

triglasen pridevnik
1. glasba (o petju) ▸ háromszólamú
2. (o treh glasovih) ▸ háromhangú
Kljub temu je bilo v prostoru slišati triglasno vzdihovanje. ▸ Ennek ellenére háromhangú sóhaj hallatszott a szobában.

trigo moški spol žito; pšenica; (žitno) polje; ljudsko denar

trigo candeal (najfinejša) pšenica
trigo fanfarrón, trigo mor(un)o berberska pšenica
trigo de invierno, trigo otoñal ozimna pšenica
trigo marzal poletna pšenica
trigo sarraceno ajda
pan de trigo pšeničen kruh
trigos pl žitna polja
echar por esos trigos (fig) izgubiti smernico ali oporo

trileten pridevnik
1. (o starosti) ▸ háromévesNjuno zakonsko življenje osrečujeta dva otroka, petletni sin in triletna hčerka. ▸ Házaséletüket két gyermekük – az ötéves fiuk és a hároméves lányuk – teszi boldoggá.

2. (o trajanju) ▸ háromévesOrganizatorji so podpisali triletno pogodbo. ▸ A szervezők hároméves szerződést írtak alá.

trinciare v. tr. (pres. trincio) razrezati na koščke, trakce; ekst. rezati (tudi pren.):
trinciare qcs. col coltello kaj razrezati z nožem
trinciare l'aria coi gesti pren. mahati z rokami po zraku
trinciare giudizi su qcn., su qcs. modrovati, izrekati prenagljene sodbe o kom, o čem
trinciare i panni addosso a qcn. pren. koga obirati, obrekovati

trinidadski pridevnik
geografija (o Trinidadu in Tobagu in Trinidadčanih) ▸ trinidadi

triplex -icis, abl. -ī (trēs in plicāre; prim. du-plex)

1. trigub (trogub), triguben (troguben), triležen (troležen), triskladen (troskladen), trojen, naguban, zganjen: illi robur et aes triplex circa pectus erat H.

2. metaf. tridelen (trodelen), iz treh delov sestoječ, trojen: forma (Cerberus, Geryones) O., cuspis O. trizob (Neptunov), regnum O. (zemlja, morje, podzemlje), mundus O. (nebo, zemlja, morje), Plato triplicem finxit animum C i. (ratio, ira, cupiditas), gens V. iz treh plemen, triplemenski, porticus Suet. s trojno vrsto stebrov.

3. occ.
a) trojen: acies C., L., murus V.; subst. α) triplex -icis, n = triplum trojno, trikrat toliko: pediti centeni dati, triplex equiti L., sume tibi triplex H. β) triplicēs -um, m (sc. codicilli) tridelna (trodelna) tablica, pisalna deščica s tremi tablicami ali listi: Ci., Mart.
b) pesn. (o treh skupaj sodečih bitjih) trije (tri) skupaj: deae (= Parcae) O., Minyēides O. tri sestre Mineide, Diana O. (Diana — Luna — Hecate), greges Pr. tri tolpe bakhantov.

tripudiō -āre -āvī -ātum (tripudium)

1. trikoračno (trokoračno, v treh korakih) stopati (plesati), kakor so plesali salijski svečeniki: qui in honesto saltatu tripudiant Lact.; potem tudi plesati divji bojni ali orožni ples: (sc. Hispani) tripudiantes more suo L.; o starorimskem bojnem plesu ob svečanih in veselih priložnostih, npr. o bakhantih idr. plesati, poskakovati: Acc. idr., inter lusum ac festa tempora virilem in modum Sen. ph., in privato pulpito Sen. ph., sacro gradu Ven., in terra Porph.; od tod

2. metaf. od veselja poskakovati (in vriskati), veseliti se, radovati se: tot in funeribus rei publicae exsultans ac tripudians Ci., honesta saltatio, quā tripudiat animus Ambr.

tripudium -iī, n (prvi del (*tri-) je etim. dokazljiv, drugi ne (morda pēs ali pudēre); prim. re-pudium, pudet)

1. trikoračni (trokoračni) orožni ali zmagoslavni ples, trikorak (trokorak): Salios per urbem ire cum tripudiis iussit L.

2. sinekdoha bojni ples (divjih narodov, kadar gredo v boj), ples v orožju: tripudia Hispanorum L., cantus (sc. Gallorum) ineuntium proelium et ululatus et tripudia L.; o divjem bakhantskem plesu: Cat.

3. (v avgurskem jeziku) ugodno znamenje: tripudium solistimum L., Ci., Suet., Fest., P. F., Serv. polnoveljavno znamenje (če so svete kokoši (pulli) tako hlastno zobale, da jim je hrana padala iz kljunov na zemljo).

trīstitia -ae, f (trīstis)

1. neprijazno vedenje, jeza: sim ego tristitiae causa tuae O., an nova tristitiae causa puella tuae? Pr.

2. mračnost, čemernost, neprijaznost, slaba volja, nevolja, nejevolja, zlovoljnost, ozlovoljenost, resnost, resnobnost, strogost, trdosrčnost: tristitia et severitas habet gravitatem, sed amicitia remissior esse debet Ci., quod ille vos tristitiā vultuque deceperit Ci., multa tristitia, multum severitatis Plin. iun.

3. žalovanje, žalost, otožnost, žalobnost, klavrnost, potrtost, pobitost, malodušnost, melanholija, jad, tuga, bol, bolest, bridkost, bolečina, gorjé (naspr. laetitia, alacritas): tristitiae se tradere Ci., tristitiae mederi Sen. ph., ex summā laetitiā omnes tristitia invasit S., finire memento tristitiam H., tristitia torpens (sc. apium) Plin.; pren.: sole recedente quasi tristitia quaedam contrahit terram Ci.

4. metaf. (o neživih subj.) žalost, žalostna kakovost, žalostno stanje, trdost, trdota, neprizanesljivost, ostrost, ostrina, starejše trdóba, ljutína: temporum, sermonis Ci., soli, caeli, aspectūs Plin., lenitas verbi rei tristitiam mitigat Ci.

tri-sulcus 3 (trēs in sulcus) le pesn. „tribrazden“, „trobrazden“; metaf. trizob (trozob), trizoben (trozoben), triosten (troosten), trojen: ignes, telum (o blisku) O., lingua (sc. serpentis) V.

tritonus samostalnik
glasba (o razdalji med tonoma) ▸ tritonusz

trītor -ōris, m (terere) terač, drgač, drgnitelj, odrgovalec, strgalec: colorum Plin., compedium Pl. drgnitelj verig (psovka uklenjenemu sužnju), stimulorum Pl. (o pogosto bičanem).

trittilō -āre (gr. τρίζω) frčati, frfotati (o pticah): † sues † avolverat „ita † tradedeq inreneq † in iudicium [A]esopi nec theatri trittiles“ Poeta vetus ap. Varr.

triumphus (stlat. triumpus) -ī, m (morda izpos. iz gr. ϑρίαμβος trojni korak; od tod „slovesni sprevod“ ali „slavnostna pesem“ v čast Bakhu)

1. triúmf, zmagoslavni sprevod, zmagoslavje. Če si je kak vojskovodja priboril vojno zmago, s katero je razširil meje rimskega imperija, mu je senat priznal slavnosten vhod v Rim (alicui triumphum decernere Ci. ali deferre L.). Oblečen v zlatovezeno togo (toga picta) in tuniko, okrašeno z uvezenimi palmovimi vejami (tunica palmata), ovenčan z lovorjevim vencem in držeč v roki slonokoščeno palico ali žezlo se je peljal skozi zmagoslavna vrata (porta triumphalis) v mesto na vozu, ki so ga vlekli beli konji (albi equi). Pred vozom so korakali vklenjeni ujetniki (per triumphum ducere Ci.), prav tako so spredaj nosili plen, vojaki pa so peli slavospeve ali pa tudi zabavljice na račun triumfatorja in vpili „io triumphe“: L., Ci., Suet. Senat je triumfatorja spremljal na Kapitol, kjer je ta žrtvoval Jupitru bele bike (albi greges Romanos ad templa deûm duxere triumphos V.): Plin., Ap. idr., tu dum precedis, „io triumphe“ dicemus H., triumphum deportare ex provinciā N., Ci. priboriti si zmagoslavje nad … , triumphum postulare, impetrare L., triumphum frequentare ali celebrare (o vojakih) L., triumphum agere de Liguribus L., de classe Ci. ali ex Etruriā, ex Aequis L. ali (z gen. osebe) Baiorum L. triumfirati (slaviti zmagoslavje) nad kom (čim); toda: Pharsaliae pugnae Ci. zaradi bitke pri Farzalu, in urbem reversus tres triumphos egit, unum ex Illyrico, alterum ex Actiacā victoriā, tertium de Cleopatra L., triumphus fuit tantum de nomine Fl. pri triumfu je bilo proslavljeno (navedeno) le njeno ime.

2. metaf. triúmf = slavna zmaga, zmagoslavje, zmagovit boj, starejše zmagodobitje: ut repulsam tuam triumphum suum duxerint Ci., luxuriae Plin., ex inimicorum dolore Ci., de se ipso Iust., pro victorialibus epulares (pri popivanju) triumphi Amm.