Franja

silage [sáilidž]

1. samostalnik
siliranje; v silosu shranjena zelena krma

silage cutter stroj za rezanje krme

2. prehodni glagol
shraniti, spraviti v silos, silirati; kisati krmo (v silosu)

silhouette [silu:ét]

1. samostalnik
silhueta, senčni obris, obris

to portray s.o. in silhouette napraviti silhueto kake osebe
this year's silhouette letošnja modna linija

2. prehodni glagol
predstaviti (pokazati, razložiti) v silhueti, v obrisih, v glavnih potezah
neprehodni glagol
očrtavati se (against na, proti)

silhouetter [silwɛte] verbe transitif načrtati v senčnih obrisih; predstaviti v silhuetah

se silhouetter održati se, prikazati se v (senčnih) obrisih, v silhueti

silk [silk]

1. samostalnik
svila; svilena nit, svilena preja
množina svilena tkanina, svileno blago, svilene obleke; svilena obleka
pogovorno državni odvetnik

in silks and satins v baržunu in svili, odlično oblečen
artificial silk umetna svila
ecru silk surova svila
spun silk cenena tkanina iz odpadkov svilenih niti z dodanim bombažem
watered silk moaré svila
to hit the silk aeronavtika, sleng odskočiti s padalom
to make a silk purse out of a sow's ear iz kremena izbrusiti (narediti) diamant, figurativno zahtevati lastnosti od koga (česa), ki jih le-ta ne more imeti, pričakovati od koga več, kot obetajo njegove sposobnosti
to take silk pogovorno postati državni višji odvetnik

2. pridevnik
svilen

silk gown britanska angleščina svilena halja državnega višjega odvetnika
silk stockings svilene nogavice

3. prehodni glagol
pokriti s svilo, obleči (koga) v svilo
neprehodni glagol
ameriško cveteti (o koruzi)

silo [sáilou]

1. samostalnik
silos; skladišče za zeleno krmo, za žito
(= launching silo) podzemeljska rampa za izstrelitev raket

2. prehodni glagol
spraviti (kaj) v silos, silirati; spraviti (repo itd.) v zasipnico

silotage [silɔtaž] masculin siliranje, spravljanje v silos (du blé, des betteraves žita, pese)

silvāticus 3 (silva)

1. gozden: falces Ca., Varr.

2. metaf. v gozdu rastoč, v gozdu živeč, samorasel, samorašč, divji: laurus Ca., pirus Varr., sues Varr. ap. Non. divje svinje, črna divjačina, porcus Petr., mus Plin.

silvēscō -ere (—) (—) (silva)

1. v les iti, v les pognati (poganjati), zarasti (zaraščati) se, (o trti) pognati (poganjati) trse, „(po)viničiti se“, podivjati: ne silvescat sarmentis (sc. vitis) et in omnes partes nimia fundatur Ci., nec pati vitem silvescere Col.; pren.: paradisus silvescens plurimarum opiniorum plantariis Ambr.

2. metaf. bohotáti, bohotéti, bohotno (bujno) rasti, bohotno (bujno) se razrasti (razraščati), bohotno (bujno) se razvi(ja)ti, bohotno (bujno) (po)divjati: capilli silvescentium crinium velleribus involuti Arn.; v duševnem in nravstvenem oziru: aequivoca, in quibus ambiguitatem perplexio prope infinita silvescit Aug., ubi talia vitia silvescerent Aug., silvescere ausus sum variis … amoribus Aug.

silvestris -e (silva)

1. gozdnat, z gozdom (gozdovi, hostami) obrasel: mons Varr., collis C., via Ci., loca montuosa et silvestria Ci., tumulus L., saltus Cu., ager H., Col., regio Plin.; subst. silvestria -ium, n gozdnati kraji: Plin., an etiam per Thraciam saltus patentes qui angusti erant, et plana ex arduis et culta ex silvestribus facere potui L.

2. gozden, v gozdu (gozdovih) živeč, v gozdu (gozdovih) se nahajajoč, iz gozda izhajajoč (prihajajoč), hosten, šumski: fraga nata sub umbra silvestri O., numen O., Plin., gens L., homines H., belua (= lupa) Ci., eductosque pares silvestri ex ubere (sc. lupae) reges Pr., cursus Ci. v (po) gozdu, bellum Lucr., materia L. gozdni les, dona Cat., musa V., Lucr. gozdna, podeželska, selska, pastirska pesem; od tod feritas silvestris L. prvobitna (prvotna, prvinska) divjost.

3. divje rastoč, samorasel, samorašč, divji: arbor V., Col., baca V., corna H., oliva O., cicer, cucumis, faba, pruna, rosa Plin., prunus Col., Plin., gallinae, arietes Col., tauri Plin., mel Plin., silvestria omnia odoratiora sativis Plin., est et alterum genus eius silvestrius Plin., silvestriora omnia tardiora Plin.; metaf.: animus V. divja narava (rast).

Opomba: Sinkop. gen. pl. silvestrûm: Acc. fr. — Poklas. nom. sg. m silvester: Col., Plin., Sen. tr.

silvi-cola -ae, m, f (silva in colere) v gozdu (pre)bivajoč, gozdni prebivalec, gozdna prebivalka: Serv., Macr., M., Tert., silvicolae homines bellique inertes Naev. ap. Macr., et nunc silvicolae ignota invisentes loca Acc. fr., Faunus V., Pales O., viri Pr., lucosque per omnis silvicolae fracta gemuistis harundine, Fauni Stat.

silvi-cultrīx -īcis, f (silva in colere) v gozdu (pre)bivajoča, subst. prebivalka gozdov: cerva Cat.

similize [símilaiz] prehodni glagol & neprehodni glagol
izraziti s prispodobo, pojasniti, razložiti; uporabljati prispodobe, govoriti v prispodobah

símplica ž (avstr. Simperl) pehar, v katerem shaja, vzhaja kruh

simpulātrīx -īcis, f (simpulātor: simpulum) vlivalka vina v daritveno torilo (darilno posodico) (pri daritvah): simpulum vas parvulum non dissimile cyatho, quo vinum in sacrificiis libabatur; unde et mulieres rebus divinis deditae simpulatrices dicuntur Fest., P. F.

sincrasi f jezik zlitje več zlogov v enega

sindacare² v. tr. (pres. sindaco) včlaniti v sindikat

sindicar [c/qu] (za)tožiti, (o)sumiti; združiti (delavce) v strokovno zvezo

sindicarse tvoriti sindikat

sìndik m (gr. syndikos) sindik, predstavnik ali pravni zastopnik ustanove, gospodarske organizacije v nekaterih deželah

sìnđel m (gr. sýnkellos) pravosl. menih z višjo teološko izobrazbo, zato ima celico v vladikovi bližini

sinecurism [sáinikjuərizəm] samostalnik
sinekurizem, stanje družbe, v katerem je mnogo lahkih, a donosnih služb