-
ankämpfen boriti se (gegen proti); figurativ ubadati se z
-
ankleben prilepiti; intransitiv biti prilepljen (na), držati se (česa)
-
ankommen*
1. priti, prispeti, dopotovati
2. bei einem Publikum: gut/schlecht ankommen imeti uspeh/ne imeti uspeha, biti dobro/slabo sprejet; schlecht ankommen bei slabo naleteti pri
3. gegen etwas upirati se (čemu)
4. (überkommen) Bedenken usw.: lotevati se (koga)
5. ankommen auf es kommt darauf an (vse) je odvisno od, bistveno pa je, da; es kommt nicht aufs Geld an: denar ni bistven; es auf etwas ankommen lassen tvegati (kaj)
-
ankriechen* priplaziti se; Kälte, Angst jemanden: polaščati se (koga); angekrochen kommen priplaziti se
-
anlächeln jemanden smehljati se (komu), nasmehniti se (komu)
-
anlangen intransitiv dospeti, prispeti; transitiv tikati se (koga, česa), zadevati (koga, kaj)
-
anlaufen*
1. Motor, Maschine, Produktion: steči, Lokomotive: odlepiti se
2. (Anlauf nehmen) vzeti zalet
3. (angelaufen kommen) priteči
4. gegen zaleteti se v, figurativ zaletavati se v, zaganjati se v, boriti se proti
5. einen Hafen: obrniti/usmeriti se v, pristati v
6. zu einer Summe: znesti, kopičiti/nakopičiti se
7. rot/blau/schwarz/dunkel anlaufen pordeti/pomodreti/počrneti/potemneti; Glas, Brille: orositi se
8. (anschwellen) oteči
-
anlauten mit/auf začenjati se z
-
anliegen* prilegati (se) (čemu), biti pritisnjen ob; nalegati (samo Technik); Kleidungsstücke: biti oprijet, prilegati se; im Brief: biti priložen; (zur Bearbeitung anstehen) biti odprto, čakati na rešitev; jemandem: biti zadeva (koga); jemandem mit Beschwerden: nadlegovati (koga); [Schiffahrt] Schifffahrt biti usmerjen (seewärts na odprto morje)
-
anliegend Spannung: pritisnjen (ob); Mathematik priležen; Haarkleid: prilegajoč se; Kleidung: oprijet; im Brief: priložen; Grundstück: sosednji; Ohren: neštrleč
-
anmarschieren prikorakati, bližati se, približati se
-
anmuten dozdevati se, zdeti se (komu)
-
annähern bližati, približati, približevati (sich se); (sich anfreunden) zbližati se (z)
-
annālis -e (annus)
1. eno leto trajajoč, enoleten, leten: tempus Varr., Icti., solis cursus Varr., sexus Tert.
2. ki se tiče leta (let), leten: lex annalis, leges annales Ci. zakon(i), ki je (so) določal(i) kandidatom za častne službe potrebno starost, liber annalis Q. ali libri annales Verr. ap. Gell., Serv. = subst. annālis -is, m (sc. liber), nav. pl. annālēs -ium, m letnik(i), letopis(i). V njih so kronološko popisovali glavne dogodke leta sprva višji svečeniki, pontifices maximi; zato se imenujejo ti konec vsakega leta objavljeni letopisi annales pontificum maximorum Ci. ali annales pontificum Q., (zaradi njihovega uradnega značaja) tudi annales publici Ci. državni letopisi, najpogosteje pa annales maximi Ci., Verr. ap. Gell., Macr., Serv. véliki letopisi. Ko so Galci l. 389 Rim osvojili in zažgali, je bilo vse to letopisje uničeno. Pozneje so sestavljali take letopise učenjaki, npr. Q. Fabius Pictor (l. 200) in L. Cincius Alimentus (l. 150) v grškem, Cassius Hemina (l. 150), Q. Claudius Quadrigarius (l. ?) in Q. Valerius Antias (l. 60) v lat. jeziku: annales Varr., annales populi Rom. et monumenta vetustatis Ci., erat enim historia nihil aliud nisi annalium confectio Ci., aliquid in annales referre L., annales prisci L., O., annales vetustiores L., annales Fabii Pictoris Plin. = annales Fabii Gell.; annales imenuje tudi Enij svojo epsko pesnitev o rim. zgodovini, od tod annales Ennii Suet. Tako tudi Cornelii Taciti ab excessu divi Augusti annalium libri = „zgodovina“ (njegove historiae pa = „sodobna zgodovina“). Redkeje se rabi sg. annalis -is, m, in to večinoma le o posamezni knjigi kakega letopisa: Atticus... in annali suo scriptum reliquit N., est igitur sic apud illum (Ennium) in nono, ut opinor, annali Ci. (natančneje: de libro Ennii annali sexto Q.), Ennius... propter eos sextum decimum adiecit annalem Plin., posuimus igitur verba ipsa Quadrigarii ex annali eius VI transscripta Gell.; pri poznejših piscih tudi: in duodevicesimo annalium (nam. in duodevicesimo annali) Sen. ph., in tertio annalium (nam. in tertio annali) Gell. Pesn.: annales nostrorum audire laborum V. zgodovino. Kot nom. propr. Annālis -is, m Analij, naziv Vilijevega rodu po ljudskem tribunu Luciju Viliju (L. Villius), ki je prvi sprožil zakon, ki je določal starost, potrebno kandidatom za častne službe: Ci. ap. Q., L.
-
annārius 3 (annus) ki se tiče leta (let), leten: lex annaria (= lex annalis) Lamp., Arn.; (po P. F. starinska beseda).
-
annaspare
A) v. intr. (pres. annaspo)
1. kriliti, grabiti z rokami po zraku
2. truditi se, ukvarjati se s čim brez haska, brkljati
3. pren. zmesti se, zaplesti se:
annaspare nel parlare zmesti se med govorom
B) v. tr. naviti, namotati
-
annebbiare
A) v. tr. (pres. annebbio) zamegliti, zamračiti, zatemniti (tudi pren.)
B) ➞ annebbiarsi v. rifl. (pres. mi annebbio) zatemniti se, zastreti se, pomračiti se (tudi pren.):
la vista gli si annebbiò per il dolore od žalosti se mu je zmračilo pred očmi
-
annectō (adnectō) -ere -nexuī -nexum
1. privez(ov)ati, pripe(nja)ti; abs.: scapha adnexa Ci.; z abl. instrumenti: resolutis, quibus leviter adnexa erat (ratis), vinculis L.; z dat.: cadavera saxis... annexa L., epistulae adnexae earum (columbarum) pedibus Plin., galericulum capiti... adnexum Suet.
2. pren.
a) (z)vezati, (z)družiti, spojiti (spajati), v pass. tudi viseti ob čem, skupaj se držati s čim, držati se česa; z dat.: rebus praesentibus... adnectere futuras Ci., neque... adnecti potuisse putandum est corporibus nostris (animas) Lucr., morbus, qui modo caput scapulis, modo mentum pectori annectit Cels., annectere remedia corporibus aegrorum Val. Max., adnectere insulam continenti Plin., limum litori Mel., adnexae saxis harenae Cu., adnexum hostibus T.; z ad: stomachus ad linguam adnectitur Ci.; abs.: adnectitur septima (regio) Plin.; v sorodnost (z)družiti: cognatione stirpi regiae adnexus Cu. ali magnis domibus adnexa T. soroden, sorodna.
b) (v govoru) pritakniti (pritikati), doda(ja)ti, dostaviti (dostavljati), pristaviti (pristavljati): exordium separatum, non sicut aliquod membrum adnexum orationi Ci., adnecte... rationem Val. Max.; z ACI: adulescens... dicebat adnectebatque Caecilium Cornutum... ministravisse pecuniam T.; s finalnim stavkom: simul adnectebat,... relinqueret materiem Drusi fratris gloriae T.
-
annegare
A) v. tr. (pres. annego) utopiti:
annegare i dispiaceri nel vino utapljati težave v vinu
B) v. intr.
1. utopiti se
2. pren. utopiti se, potopiti, potapljati se, pogrezniti, pogrezati se, izgubiti se:
annegare in un mare di guai utapljati se v morju težav
-
annehmen*1 sprejeti, sprejemati; akceptirati
2. prevzeti, prevzemati, einen Duft: navzeti se (vonja), eine Form, Gestalt, Ausmaße: zadobiti, dobiti, die ursprüngliche Form: vrniti se v; einen Namen, eine Gewohnheit: privzeti
3. ein Kind (an Kindes statt): posvojiti
4. einen beschwörenden Ton, ein trotziges Wesen, einen ... Umfang: postati roteč/trmast/...velik; Vernunft annehmen spametovati se; sich eines Menschen/einer Sache annehmen zavzeti/zavzemati se za