Franja

Zadetki iskanja

  • trúp (-a) m

    1. anat. tronco:
    človeški, živalski trup tronco umano, animale

    2. ekst. corpo:
    trup glasbila corpo, cassa armonica
    trup ladje scafo, corpo della nave
    trup letala fusoliera
    trup vaze corpo di un vaso
    trup zrakoplova carena
  • truquer [trüke] verbe transitif ponarediti, sleparsko popačiti, prevarati, pogoljufati; verbe intransitif slepariti, goljufati

    élections féminin pluriel truquées zgoljufane volitve
    truquer les cartes sleparsko spremeniti, popačiti karte
    combat masculin de boxe truqué vnaprej aranžiran boksarski dvoboj
    truquer un tableau sleparsko ponarediti sliko (da je videti kot stara slika)
  • trúšč (-a) m baccano, fracasso, fragore, strepito; scalpore; pren. diavolio; pog. buriana; vulg. casino:
    zganjati peklenski trušč fare un baccano del diavolo, un fracasso infernale, fare buriana
    trušč ob sprejemu novega zakona il diavolio attorno all'approvazione della nuova legge
  • tržíšče (-a) n (trg) mercato:
    izgubiti, osvojiti tržišče perdere, conquistare un mercato
    izvažati na tuje tržišče esportare sul mercato estero
    tržišče se umirja il mercato si sta facendo fiacco
    vreči na tržišče lanciare sul mercato
    tržišče delovne sile il mercato della manodopera
  • adv.

    1. qua, qui (per lo stato in luogo):
    kje si? Tu dove sei? Qui
    ljudje so tu delovni in gostoljubni qui la gente è operosa e ospitale
    (pri govorjenju po telefonu) tu XY qui NN, al telefono NN

    2. (v predik. rabi)
    pomlad je tu è venuta la primavera
    da da, leta so tu eh già, colpa degli anni
    kosilo je tu, izvolite il pranzo è servito, prego!
    tu doli, tu gori quaggiù, quassù

    3. tu ... tam, tu pa tam qua... là, qua e là, ogni tanto, di tanto in tanto; saltuariamente; passim:
    delal je zdaj tu, zdaj tam ha lavorato ora qui, poi là
    tu pa tam raste kako drevo qua e là spunta un albero
  • tub [tœb] masculin, anglais kad, čeber, (kopalna) banja; kadna kopel

    prendre un tub kopati se v kadi, vzeti kadno kopel
  • tubo m

    1. cev:
    tubo d'acciaio, di cemento armato, di ghisa, di gomma, di vetro jeklena, železobetonska, litoželezna, gumena, steklena cev
    tubo flessibile, rigido gibka, trdna cev
    tubo saldato, senza saldatura zvarjena, celovita cev
    tubo per condutture dell'acqua, del gas cev za vodovodno, plinsko napeljavo
    tubo gas prirobnica
    tubo lanciamine voj. torpedna cev
    tubo di scarico odtočna cev
    tubo di scappamento avto izpušna cev

    2. fiz., elektr., hidravl.
    tubo di Coolidge, Roentgen fiz. rentgenska cev
    tubo elettronico elektr. elektronka
    tubo fluorescente opt. fluorescenčna cev
    tubo indicatore elektr. številčna cev
    tubo oscillografico elektr. oscilografska elektronka
    tubo piezometrico hidravl. piezometrična cev
    tubo di Pitot hidravl. Pitotova cev
    tubo raggi catodici elektr. Braunova elektronka
    tubo termoelettronico elektr. elektronka s termokatodo
    tubo di Venturi hidravl. Venturijeva cev

    3. anat., zool.
    tubo alimentare, digerente prebavna cev, prebavni trakt
    tubo midollare, neurale mozgovni, živčni trakt

    4. bot. žila

    5. pren. pog. prav nič; figa (podkrepi izraz v nikalnih stavkih):
    non capire, non dire, non fare, non importare, non sapere, non valere un tubo ne razumeti, ne reči, ne narediti nič, ne pomeniti nič (pomeniti eno figo), ne vedeti, ne veljati nič (veljati eno figo)
  • tudesco (staro)nemški, germanski

    tudesco m German; Nemec
    comer, beber como un tudesco čezmerno jesti, piti
  • tuer [tɥe] verbe transitif ubiti, pobiti; figuré spraviti s poti; zaklati (živino); uničiti; figuré nadlegovati, moriti, iti na živce (quelqu'un komu)

    se tuer ubiti se; napraviti samomor; najti (svojo) smrt, smrtno se ponesrečiti; figuré zelo si prizadevati (à za)
    bon à tuer (figuré) neznosen
    il est à tuer človek bi ga ubil, tako je tečen
    tuer dans l'œuf zatreti v kali, zadušiti
    tuer le temps ubijati čas
    tuer le ver na tešče popiti šilce žganja
    (familier) il n'a jamais tué personne (figuré) on ni zloben
    tuer quelqu'un avec ses questions moriti koga s svojimi vprašanji
    ceci tuera cela novo bo ubilo staro
    se tuer de travail garati, ubijati se z delom
    je me tue à vous le répéter neprestano vam to ponavljam
    il s'est tué dans un accident, en voiture smrtno se je ponesrečil z avtomobilom
    tuer quelqu'un d'un coup de fusil ustreliti koga
  • tuffo m

    1. skakanje, skok v vodo (tudi pren.):
    fare un tuffo pog. skočiti v vodo, malo se okopati (v morju, bazenu)

    2. šport skok v vodo

    3. ekst. padec; strmoglavljenje:
    venir giù a tuffo strmoglaviti (ptič)

    4. pren. skok, zalet:
    a tuffo v zaletu, požrešno:
    buttarsi, gettarsi a tuffo sulla minestra vreči se na juho
    parare in tuffo šport v skoku ubraniti vrata

    5. pren. močno bitje (srca):
    per la paura provai un tuffo al cuore od strahu mi je srce poskočilo
  • túj étranger, d'autrui , (nepoznan) inconnu

    na tujem à l'étranger
    tuja beseda mot étranger (ali savant)
    tuj jezik langue étrangère
    tuj kapital capitaux étrangers (ali empruntés)
    na tuje iti quitter le pays, émigrer
    na tuj račun pour le compte d'autrui (ali d'un tiers)
    mešati se v tuje zadeve s'immiscer (ali s'ingérer) dans les affaires d'autrui, se mêler des affaires d'autrui
    pod tujim imenom sous un nom emprunté (ali d'emprunt)
    tujega se počutiti se sentir dépaysé
  • túj (-a -e)

    A) adj. altrui:
    posegati v tuje pravice violare i diritti altrui
    bahati se s tujo učenostjo gloriarsi della dottrina altrui

    2. estraneo, forestiero:
    uporabljati tujo delovno silo impiegare manodopera estranea

    3. altro:
    ozemlje pripada tujemu narodu il territorio appartiene a un altro popolo

    4. straniero, estero; forestiero:
    učiti se tuj jezik studiare una lingua straniera
    sprejemati tuje navade accogliere usanze forestiere
    potovati po tujih deželah viaggiare in paesi stranieri
    tuj državljan cittadino straniero

    5. (nepovezan z okoljem) estraneo:
    počutiti se tujega sentirsi estraneo

    6. diverso, dissimile; knjiž. altro:
    kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji le culture dei due popoli sono ancor sempre dissimili tra loro, ancor sempre divergono

    7. estraneo, lontano:
    vaše ideje so mi tuje le sue idee mi sono estranee
    biti tuj essere impersonale, distaccato
    živeti pod tujo streho stare, abitare sotto un tetto altrui
    povedati skozi tuja usta dirlo con parole altrui
    kititi se s tujim perjem farsi bello con le penne altrui
    lahko je s tujo roko kače loviti è facile cavare le castagne dal fuoco con la zampa del gatto
    lingv. tuj element esotismo
    šport. tuji igralec oriundo
    hist. tuji vojak ausiliario

    B) túji (-a -e) m, f, n
    misli na svoje, tuje pa pusti pri miru pensa al tuo e lascia stare l'altrui
    iti na tuje andare all'estero
  • tújec (-jca) | -jka (-e) m, f straniero (-a); forestiero (-a), estraneo (-a) (tudi pren.):
    biti tujec v lastni družini essere un estraneo nella propria famiglia
    pren. edini tujec v Jeruzalemu l'unico a non sapere l'ultima novità
    urad za tujce ufficio stranieri
    Univerza za tujce v Perugii Università per Stranieri di Perugia
    sovraštvo do tujcev xenofobia
    lingv. tujka forestierismo
  • túkaj adv.

    1. (tu) qui, qua (per lo stato in luogo):
    kje si? Tukaj dove sei? Qui
    tukaj okrog qui attorno, da queste parti

    2. (v poved. rabi izraža neposredno prihodnost česa):
    kosilo je tukaj, izvolite il pranzo è servito, prego

    3. voj. pog. presente; comandi:
    vojak Logar! Tukaj! soldato Logar! Presente!, Comandi!

    4. (izraža kraj, prostor v bližini govorečega) qui, qua; ecco:
    na, tukaj imaš denar in kupi ecco(ti) qua i soldi e va' a comprare

    5. (izraža določeno mesto besedila) qui; a questo punto; a questo proposito, a questo riguardo:
    napisal je več pesmi, tukaj navajamo eno (il poeta) scrisse varie poesie, qui ne citiamo una
    govorili so o novem zakonu. Tukaj se je izoblikovalo več stališč si parlò, si discusse della nuova legge. A questo riguardo emersero vari punti di vista
    tako je prav, in tukaj je udaril po mizi così va bene, e qui battè un pugno sul tavolo

    6. (izraža trenutek dogodka, stanja) qui, qua:
    od tukaj naprej se začenja drugo obdobje da qui in poi inizia un altro, un nuovo periodo

    7. tukaj ... tam qui... là:
    streljali so zdaj tukaj, zdaj tam si sparava ora qui, poi là
  • tumbo moški spol padec; prekuc

    dar un tumbo pasti na tla, spotakniti se
    dar tumbos spotakniti se
  • tunél túnel m

    gradnja tunela construcción f de un túnel
    cestni (železniški) tunel túnel de carretera (ferroviario)
  • tunnel [tünɛl] masculin predor, tunel

    tunnel alpestre, pour automobiles, de chemin de fer, routier alpinski, za avtomobile, železniški, cestni predor
    arriver au bout du tunnel (figuré) priti iz dobe težav, muk
    creuser, percer un tunnel izvrtati predor
    (humour) un combat de nègres dans un tunnel (figuré) temen prizor, kjer ni moči ničesar razločiti
  • tunnel

    A) m invar.

    1. predor, tunel:
    il tunnel del Sempione simplonski predor
    tunnel aerodinamico aerodinamični tunel, vetrnik
    tunnel di lavaggio pralni tunel
    tunnel serra agr. tunel

    2. pren. težek položaj; brezizhodnost:
    il tunnel della droga brezizhodnost zasvojenosti z mamili

    3. ekon. tunel (nihanje valut v odnosu do dolarja)

    4. šport
    fare un tunnel spustiti žogo nasprotniku med nogami (nogomet)

    B) agg. invar. tunelski:
    diodo tunnel elektr. tunelska dioda
    effetto tunnel tunelski efekt
  • turare

    A) v. tr. (pres. turo) mašiti, čepiti, zadelati:
    turare la bottiglia začepiti steklenico
    turare la bocca a qcn. pren. komu zamašiti usta
    turare un buco pren. plačati dolg; preganjati čas; zamašiti luknjo, koga nadomestiti
    turare una falla zamašiti režo, špranjo; pren. izplačati dolg
    turarsi gli occhi, le orecchie, la bocca, il naso zapirati si oči, mašiti si ušesa, zapirati si usta, tiščati nos (da ne bi česa videli, slišali, rekli, vohali)

    B) ➞ turarsi v. rifl. (pres. mi turo) mašiti se
  • turc, turque [türk] adjectif turški; masculin turški jezik

    Turc masculin, Turcque féminin Turek, Turkinja
    le Grand Turc sultan
    fort comme un turc močan kot konj
    café masculin, bain masculin turc turška kava, kopel
    cabinets masculin pluriel à la turque turško stranišče (brez sedeža)
    tête féminin de Turc (familier) oseba, ki je tarča šal, posmehovanja