Franja

cartibum -ī, n in demin. cartibulum -ī, n enonožna okrogla ali štirioglata kamnita miza oz. mizica, na katero so postavljali posode v kompluviju: Varr.

caruncula -ae, f (demin. carō) mesce, košček mesa: vitulina Ci., Val. Max. košček teletine, interdum in naribus carunculae quaedam nascuntur Cels. mesnati izrastki; met. mesnato (polteno) telo: Arn.

cārus 3

1. visoke cene (gen. sg.), drag: Pl., Ter. idr., annona cara Ca. fr., annona carior, carissima Ci., (aurum et argentum) caelando cariora facere Plin.; z abl. pretii (za kaj): non... minis trecentis carast Pl., quod non opus est, asse carum est Ca. ap. Sen. ph.

2. pren. drag = mil, ljub, cenjen, čislan: V., Cat., Sen. ph. idr., quorum tibi auctoritas est... cara, vita vilissima Ci., cari sunt parentes, cari liberi Ci., carum ipsum verbum est amoris Ci., paucis carior fides quam pecunia fuit S., dis carus ipsis H., carior est auro iuvenis Tib.; subst. cārī -ōrum, m: cari mei Pl. moji dragi. — Adv. cārē (cārō Poeta ap. Aug., Ulp. [Dig.]) drago, za visoko ceno: Val. Max., Ps.-Q., Mart., care (carius Ca. fr.) emere Varr., c. vēnīre Varr., carius constare Luc. fr., carissime constare Sen. ph.; pren.: valde care aestimare tot annos Brutus in Ci. ep. zelo visoko ceniti, bona carius aestimare Plancus in Ci. ep., nulla res carius constat quam quae precibus empta est Sen. ph. ni dražja, carius ei victoriam vendere Iust. dražje. — Kot nom. propr. Cārus -ī, m Kar, Dragec, pogosto ime različnih rim. rodov

1. rim. pesnik v Avgustovem času, ki je opeval Herkula v neohranjeni pesnitvi: O.

2. T. Lucrētius Cārus, gl. Lucrētius.

3. M. Aurelius Cārus Mark Avrelij Kar, rim. cesar l. 282 in 283 po Kr.: Vop., Aur., Eutr., Sid.

carver [ká:və] samostalnik
rezbar, kipar, tisti, ki reže pri mizi meso; razrezalnik, velik nož

to be one's own carver biti svoje sreče kovač
a pair of carvers velik nož in vilice

casa f

1. hiša:
casa di città, di campagna mestna, kmečka hiša

2. dom:
andare a casa iti domov
uscir di casa iti z doma
mettere su casa ustvariti si dom; opremiti dom
cercar casa iskati stanovanje
fatto in casa domač (hrana)
giocare in casa, fuori casa šport igrati doma, na domačem igrišču; gostovati
casa di Dio relig. božja hiša, cerkev
mandare uno a casa del diavolo pren. poslati koga k vragu
abitare a casa del diavolo pren. živeti bogu za hrbtom
tenere la lingua a casa pren. brzdati jezik
casa religiosa samostan
mandare avanti la casa skrbeti za družino, vzdrževati družino
uomo, donna di casa skrben gospodar, skrbna gospodinja
fare gli onori di casa koga ljubeznivo sprejeti
essere di casa biti domač

3. rod, rodbina, vladarska hiša, družina:
la real casa kraljeva družina

4.
casa di cura sanatorij; zdravilišče
casa di ricovero dom za onemogle
casa di pena kaznilnica
casa di correzione poboljševalni dom, prevzgojni dom
casa dello studente dijaški, študentski dom
casa di tolleranza, casa chiusa javna hiša
casa da gioco igralnica

5. podjetje, trgovska družba; trgovina:
casa editrice založba
la casa del caffè prodajalna kave
casa di mode modna hiša

6. igre šahovsko polje
PREGOVORI: casa mia, casa mia, per piccina che tu sia tu mi sembri una badia preg. ljubo doma, kdor ga ima

casaccio m
a casaccio nepremišljeno, brez repa in glave

cascade [kaskad] féminin slap, slapovje, kaskada; figuré obilica; salva

par cascades sunkoma, skokoma
plein de cascades prekopicajoč se, prenagel
cascade de rires, d'applaudissements salva smeha, odobravanja
une cascade de velika in nenadna obilica
une cascade de paroles, de chiffres slap besedi, številk
malheurs masculin pluriel en cascade nesreče ena za drugo, v seriji
faire la cascade prekucniti se, kozolce prevračati

cascajo moški spol črepine; neporabno orodje

estar hecho un cascajo star in betežen postati

cáscara ženski spol lupina; (drevesna) skorja

de (la) cáscara amarga zanikrn in prepirljiv; zelo napreden; republikanski
patatas cocidas con cáscara krompir v oblicah
de mucha cáscara (Am) zelo pameten

cascare v. intr. (pres. casco) pasti, padati; zvrniti, zvračati se:
cascare morto mrtev se zgruditi
cascare morto dalla fame od lakote jemati konec
cascare male nesrečno pasti; pren. slabo naleteti
mi cascano le braccia pren. izgubljam pogum, obupujem
non cascherà il mondo pren. ne bo vsega konec
nemmeno (se) cascasse il mondo sploh ne, pod nobenim pogojem, za nič na svetu
cascare dalle nuvole pren. pasti z oblakov
cascare in un tranello; cascarci pren. biti prevaran
qui casca l'asino! v tem grmu tiči zajec!

case³ [keis] samostalnik
primer, naključje, dogodek; zadeva, vprašanje
medicina bolnik
pravno tožba
slovnica sklon
sleng čudak

a case velika ljubezen
medicina case history anamneza
as the case may be, put the case that kakor se vzame, recimo, da
in the case of v primeru, kar se tiče, glede na, če
in your case na vašem (tvojem) mestu
in any case vsekakor
just in case za vsak primer
to make out the case dokazati resnico
it has no case neutemeljeno je
it is not the case ni tako, zadeva ni takšna
a case in point značilen primer
in no case nikakor ne
to set (the) case domnevati; recimo, da
ameriško to come down to cases preiti na zadevo
to make out a case for oneself sam se uspešno braniti
leading case prejšnji primer, precedens
in that case v tem primeru

cash¹ [kæš] samostalnik
gotovina, denar

balance of cash gotovina v blagajni
hard cash kovanci
to be in cash imeti denar
ready cash gotovina
loose cash drobiž
to run out of cash potrošiti ves denar
short (ali out) of cash brez denarja
cash payment plačilo v gotovini
cash down denar na roko; obračunavanje v gotovini
cash on delivery (C.O.D.) povzetje

cash² [kæš] prehodni glagol
vnovčiti, izplačati; zamenjati; izterjati

to cash in vnovčiti, izplačati, izterjati; sleng umreti
to cash in on s.th. okoristiti se s čim

Casīnum -ī, n Kazin, mesto v Laciju ob reki Kazinu (Casīnus) s trdnjavo. Na njenem mestu stoji danes sloviti samostan Monte Casino: L., Sil. Od tod adj.

1. Casīnās -ātis kazinski, iz Kazina: Luc. fr., fundus Ci., in agro Casinate Ca., in agro Casinati Ci.; subst.
a) in Casīnātī ali in Casīnātē na Kazinskem: Varr., Plin.
b) Casīnātēs -ium, m Kazinci, preb. Kazina: Ci.

2. Casīnus 3 kazinski: nymphisque habitata Casinis rura Sil. (pri nekaterih: Casini).

Casius -iī, m

1. mōns Casius (Κάσιον ὄρος) Kazij,
a) gora v Siriji: Plin., Amm.
b) gora med Arabijo in Egiptom nedaleč od Peluzija: Mel., Plin., Lact. — Od tod adj. Casius 3 kazijski: arenae, rupes, Iuppiter Lucan.

2. Casius (fluvius) reka Kazij v Albaniji, ki se izliva v Hvalinsko morje: Mel., Plin. (tudi Casus).

caso m

1. slučaj, naključje, pripetljaj:
per caso naključno, slučajno
a caso tjavdan:
rispondere a caso odgovoriti tjavdan
i casi sono due, o accetta o rifiuta možnosti sta, bodisi da sprejme ali zavrne
in caso di v primeru, da
nel peggiore dei casi v najslabšem primeru
non è il caso di prendersela ne gre zameriti
questo fa al nostro caso to nam odgovarja, to nam pride prav
si tratta di un caso non contemplato dalla legge gre za primer, ki ga zakon ne predvideva
caso di coscienza stvar vesti
caso limite skrajni primer
i casi della vita življenjske okoliščine
il caso Dreyfus Dreyfusova afera

2. jezik sklon

Caspius 3 kaspijski, ob Kaspijskem morju: regna V., fretum Caspium Cu., mare Caspium Cu., Mel., Plin. = pelagus Caspium Mel. = (subst.) Caspium -iī, n: Fl. Kaspijsko (Hvalinsko) morje, Caspium sinus Mel., Plin., mons Mel. mejno gorovje med Armenijo in Medijo s slovito sotesko pylae Caspiae Mel. ali portae Caspiae Plin. (VI, 11, 12, 30, kjer pravi: portae Caucasiae magno errore multis Caspiae dictae) ali Caspiae portae Suet., tudi le Caspiae -ārum, f: Plin. = Caspia claustra Val. Fl. = claustra Caspiarum T. ali Caspia via T. prelaz, gens Caspia, Caspiae gentes Plin.; subst. Caspiī -ōrum, m Kaspijci, preb. ob Kaspijskem morju: Cu., Mel., Plin. — Od tod

1. adj. Caspiacus 3 kaspijski: porta Caspiaca Stat. = portae Caspiae.

2. subst.
a) Caspiadae -āum, m Kaspijci, preb. ob Kaspijskem morju: Val. Fl.
b) Caspiānī -ōrum, m = Caspiī: Mel.

Cassander -drī, m (Ci., L., Cu., Iust.) ali Cassandrus -ī, m (N.) (Κάσσανδρος) Kasander

1. sin mak. kralja Antipatra; nasilno se je polastil mak. kraljestva (roj. l. 355, umrl l. 297). Po njem se imenuje Potidaja, mesto na polotoku Halkidiki; razdejal jo je kralj Filip in ponovno postavil Kasander: Cassandrēa (Cassandrīa) -ae, f (Κασσάνδρεια) Kasandreja (Kasandrija): L., Mel., Plin. Od tod Cassandre͡us -eī, m (Κασσανδρεύς) Kasandrejec = Apolodor, kasandrejski tiran: O. Cassandrēnsēs -ium, m Kasandrejci, preb. Kasandreje: L.

2. gr. astrolog: Ci.

Cassandra -ae, f (Κασσάνδρα) Kasandra, Priamova hči, prerokinja, ki jo je Apolon neuslišano ljubil in jo kaznoval s tem, da nihče ni hotel verjeti njenim prerokbam. Ko so Grki zavzeli Trojo, jo je Ajant odpeljal iz Paladinega svetišča in je kot ujetnica pripadla Agamemnonu. Klitaimestra je poleg soproga umorila tudi njo: Ci., V., O., Hyg., Serv. Kot Teodorova slika: Plin. — Soobl. (na starih spomenikih) Cāsantra (Cassantra) Kasantra: Q.

casse [kɑs] féminin

1. razbitje, razbita posoda, črepinje; izguba, škoda; familier neprijetnosti, sitnost; pretep, kraval; argot vlom

2. typographie omara za črke, črkovnik; technique kotanja za staljeno kovino v topilnici

3. botanique kasija

bon pour la casse dober za staro železo
donner la casse à quelqu'un (familier) spoditi koga (iz službe)
mettre une voiture à la casse dati avto med staro železo; prodati ga po teži
payer la casse plačati škodo, posledice
porte ce paquet, et attention à la casse! odnesi ta paket in pazi, da ga ne razbiješ!
je ne réponds pas de la casse (figuré) umijem si roke (v nedolžnosti)