Franja

tkánje weaving; texture

napaka v tkánju flaw (ali fault) in weaving

tkáti tejer

v križ tkati cruzar

tla² srednji spol množina (tal, tlem, tla, pri tleh, s tlemi) geografija, gradbeništvo, arhitektura der Boden, gradbeništvo, arhitektura (pod) der Fußboden (kamnita Steinfußboden, Steinboden, lesena Holzboden, mozaična Mosaikfußboden, parketna Parkettboden, opečna Klinkerboden, v veži/predsobi Dielenboden, z gumijasto oblogo Gummiboden)
izgubljati/izgubiti tla pod nogami figurativno den Boden unter den Füßen verlieren
dotakniti se tal den Boden berühren, letalo: aufsetzen, človek z nogami: auffußen
umirjanje tal (popotresni sunki) das Nachbeben
vidljivost tal letalstvo die Bodensicht

do tal bis zum Boden, obleka: bodenlang
od vrha do tal von oben bis unten
do tal zasteklena vrata die Fenstertür
porušenje do tal die Schleifung

k tlom zu Boden, nieder
pritisniti k tlom zu Boden drücken, niederdrücken

na tla zu Boden, auf den Boden
pasti na tla zu Boden fallen, hinunterfallen
pasti na trda tla figurativno aus allen Wolken fallen
postaviti na tla hinstellen, kovček, težko breme: niedersetzen
spustiti na tla fallen lassen
vreči na tla zu Boden werfen, niederwerfen, človeka: zu Boden schlagen, niederstoßen, niederschlagen, zu Boden strecken

na tleh auf dem Boden
biti na tleh auf dem Boden liegen, figurativno [heruntersein] herunter sein, am Boden zerstört sein
boj na tleh der Bodenkampf
dobro ležati na tleh vozilo: gute Bodenhaftung haben
čisto na tleh figurativno fix und fertig
kontrolno mesto na tleh die Bodenstelle
lega na tleh die Bodenhaftung
stati na trdnih tleh figurativno mit beiden Füßen fest im Leben/auf dem Boden stehen

tiščati ob tla niederhalten
treščiti ob tla niederschmettern, (pasti) aufprallen
vreči ob tla hinwerfen, hinhauen

od tal vom Boden
odmik od tal die Bodenfreiheit

po tleh über den Boden, auf den Boden
politi po tleh ausschütten
pasti po tleh umfallen, umkippen
vreči po tleh zu Boden werfen, niederwerfen, mimogrede: zu Boden reißen

pri tleh in Bodennähe

s tal vom Boden
pobrati s tal vom Boden aufheben
izstreliti s tla von der Bodenstelle abschießen

pogledati v tla zu Boden blicken
v bližini tal in Bodennähe, bodennah
v nivoju tal bodengleich

tlà (sobna) floor; (zemlja) soil, ground

na tleh on the floor
na trdnih tleh on firm ground
gola tlà (deske) bare boards pl
na francoskih tleh on French soil
rodna tlà native soil
rodovitna tlà rich soil, (črnica) mould
nerodovitna tlà barren ground, barren (ali jejune) soil
peščena tlà sandy soil
parketna tlà parquet floor
tlà mu gorijo pod nogami (figurativno) the place is getting too hot for him
ta tlà so jim prevroča (figurativno) this place is too warm (ali hot) for them
napraviti komu tlà vroča pod nogami (figurativno) to make it hot for someone (ali too hot for someone)
izgubiti tlà pod nogami to lose one's foothold (ali footing), (v vodi) to be swept off one's feet, to go out of (ali beyond) one's depth
spodnesti, spodrezati komu tlà pod nogami to cut the ground from under someone's feet
vreči na tlà to knock to the ground
vreči koga na tlà to knock someone down, to floor

tlà (zemlja) sol moški spol , terre ženski spol , terrain moški spol ; (v sobi) plancher moški spol ; fond moški spol

pri tleh au niveau du sol, de plain-pied (avec le sol)
cementna tla plancher cimenté
deščična tla sol en planches (ali planchéié)
glinasta tla sol (ali terrain) argileux
kamnita tla, iz plošč sol pierreux, (gradbeništvo) dallage moški spol, carrelage moški spol
parketna tla parquet moški spol, parquetage moški spol
peščena tla sol sablonneux, terre sableuse
skalnata tla fond rocheux
domača, rodna tla sol natal
izgubiti tla pod nogami perdre pied
leči na tla se coucher par terre
pasti na tla tomber par (ali à) terre
na tla podreti, vreči koga (v borbi) abattre (ali renverser) quelqu'un, mettre (ali jeter) à terre, terrasser quelqu'un
vreči se na tla se jeter par (ali à) terre
spati na tleh coucher sur la dure
zrušiti na tla (pri boksu) envoyer au sol (ali au tapis)
nima več trdnih tal pod seboj la terre se dérobe sous ses pieds

tlà (tál) n pl.

1. suolo, terreno, terra:
tla se majejo la terra trema
krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
ležati na tleh giacere per terra
mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

2. pavimento:
čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

3. terra:
veje segajo do tal i rami arrivano a terra
dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro

tlà (zemlja) tierra f ; (v sobi) suelo m , piso m

na (slovenskih) tleh en el suelo (esloveno)
cementna (iz desk, glinasta, mozaična) tla suelo de cemento (de tabla, arcilloso, (de) mosaico)
tla iz plošč embaldosado m
parketna tla suelo entarimado, suelo de parquet
domača, rodna tla suelo m natal
izgubiti tla pod nogami perder pie, fig hundirse
pasti na tla (o osebi) caer(se) al suelo, dar consigo en el suelo, desplomarse, (o predmetu) caer (ali venirse) al suelo, dar en tierra
spati na (golih) tleh dormir a suelo raso
na tla vreči derribar, dar en tierra con a/c
na tla se vreči arrojarse al suelo, (v ponižnosti) postrarse
tla mi gorijo pod nogami tengo que huir antes de que sea tarde
pobrati s tal recoger del suelo
zrušiti na tla (pri boksu) derribar
plaziti se po tleh arrastrarse por el suelo

tláčiti (-im) imperf.

1. pigiare, comprimere; schiacciare; pestare; riempire:
tlačiti grozdje pigiare l'uva
tlačiti krompir schiacciare le patate

2. ficcare, pigiare:
tlačiti obleko v nahrbtnik pigiare il vestito nello zaino
pren. tlačiti znanje v glavo riempire la testa di nozioni
tlačiti hrano vase ingollare il cibo

3. pren. soffocare:
tlačiti dvome, jezo, strah soffocare i dubbi, la rabbia, la paura

4. pren. gravare, pesare, opprimere; tormentare;
tlači jih revščina sono poveri in canna
tlačila ga je mora aveva gli incubi, era tormentato dagli incubi
ne bo več dolgo trave tlačil fra non molto tirerà le cuoia
ni vreden, da zemljo tlači è un miserabile indegno di calcare la terra
pren. vse tlačiti v en koš fare d'ogni erba un fascio

tlak¹ moški spol (-a …) fizika, tehnika der Druck (atmosferski Luftdruck, delovni Wirkdruck, eksplozijski Explosionsdruck, imenski Nenndruck, kapilarni Kapillardruck, krvni Blutdruck, nizki Niederdruck, notranji Innendruck, oljni Öldruck, parcialni Partialdruck, parni Dampfdruck, plinski Gasdruck, sesalni Saugdruck, superpozicijski Überlagerungsdruck, nasičenja Sättigungsdruck, v kotlu Kesseldruck, visok Hochdruck, vodni Wasserdruck, zastojni/zajezni/zajezilni Staudruck, zračni Luftdruck)
… tlaka Druck-
(gradient das Druckgefälle, indikator der Druckanzeiger, izravnava der Druckausgleich, merilnik der Druckmesser, naraščanje der Druckanzug, der Druckanstieg, nastavljanje/nastavitev die Druckeinstelung, nihanje die Druckschwankung, padec der Druckverlust, der Druckabfall, regulator der Druckregler, transduktor der Druckwandler)
izravnavati tlak dem Druckausgleich dienen
zniževati/znižati tlak eine Drucksenkung bewirken
izkuhavati pod tlakom beuchen
litje pod tlakom der [Druckguß] Druckguss, der [Stempelguß] Stempelguss ➞ → zračni tlak, krvni tlak

tlakováti to pave, (z okroglimi kamni) to cobble; (kuhinjo) to floor

pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni (figurativno) the road to hell is paved with good intentions

tléti to glow (ali to burn) faintly; to glim, to glimmer, to smoulder

sovraštvo tli v njem hatred smoulders in his heart
tleči pepel embers pl

to this; that; it

to je (krajšava: t.j.) that is, namely, (krajšava: i.e.)
o tem about this
v tem (medtem) (in the) meanwhile
skozi to through this, on account of this, by it
razen tega besides, moreover, as well
kako to? how so?
(pa) kaj za to? what of that?
to je vse that's all
to je možno that may be
to so oni they are the ones, pogovorno that's them
ne to ne ono (= nekaj vmesnega, srednjega) neither one thing nor the other, betwixt and between
pri vsem tem, kljub vsemu temu for all that
tega je 10 let ten years ago
jaz sem za to I am for it, I agree to it
ni mi do tega I don't care for it
samó še to bi (se) manjkalo! that would be all we need!, (pogovorno) that would put the tin lid on it!
pustimo to, kakor je! (pogovorno) let it go at that!
to mi boš plačal! you'll pay for this!, you'll smart for this!
koga misliš s tem? whom have you (ali pogovorno who've you got) in mind?
si to mislil, si to hotel reči? is that what you meant?
to se pravi that is to say
iz tega sledi... hence it follows...
vsi vedó to every one knows that
poleg vsega tega, (on) še pije apart from all that, he drinks, too

to¹ (tega, temu, to, pri tem, s tem)

1. das; da-, dar- (proti temu dagegen, čez to darüber, za to dafür, o tem darüber, pri tem dabei, s tem damit, dadurch …)
čemu to/kaj naj bi s tem? was soll das?
odkod ti to/odkod si to vzel? wo hast du das her?

2.
to je/to se pravi das heißt

3.
to, da … [daß] dass …/die Tatsache, [daß] dass …
kako to, da …? wieso …?

4. vezniško
zaradi tega deswegen
poleg tega dabei
kljub temu trotzdem
v tem ko/vtem ko indem
s tem da indem
|
to je dovolj! das reicht!
to je pa že preveč! jetzt schlägt's dreizehn!

toalet|a¹ [é] ženski spol (-e …) (plesna obleka) das Ballkleid, die Toilette
v veliki toaleti in großer Aufmachung

toaléta toilette ženski spol

v veliki toaleti en grande toilette; (stranišče) cabinets moški spol množine (d'aisance), W.-C. moški spol, (množina), toilette(s) ženski spol, (množina)

tobáčen de tabaco; tabacalero

tobačni izdelki tabacos m pl
tobačni dim (plantaža) humo m (plantación f) de tabaco
tobačna industrija industria f tabacalera
tobačni monopol monopolio m de tabacos
tobačna uprava (v Španiji) Tabacalera f
tobačna tovarna fábrica f de tabacos

točíti¹ (tóčim) imperf.

1. versare; mescere:
točiti vino mescere, versare il vino
točiti bencin v rezervoar riempire il serbatoio di benzina, fare il pieno di benzina

2. pren.
točiti solze versare lacrime, piangere
točiti sline secernere saliva

3. pren. (puščati tekočino) colare, perdere, lasciar uscire:
lonec toči la pentola perde

točk|a⁵ [ó] ženski spol (-e …) pri točkovanju, ocenjevanju: der Punkt, der Wertungspunkt
kazenska točka šport Strafpunkt
točka v dobro Pluspunkt, Gutpunkt
minus točka/negativna točka Minuspunkt, Fehlerpunkt, Verlustpunkt
pol točke Halbpunkt
izguba točke/točk der Punktverlust
vrednost točke der Punktwert
zbirati/dobivati točke punkten, Punkte sammeln
lov na točke die Punktejagd
po točkah nach der Punktwertung, punktweise
ocena po točkah die Bewertung, Punktbewertung
poraz po točkah šport die Punktniederlage
vrednotenje po točkah die Punktwertung
zmaga po točkah šport der Punktsieg, ein Sieg nach Punkten
število točk die Punktzahl, šport der Punktestand, minimalno: Mindestpunktzahl, enako: die Punktgleichheit, najvišje: die Höchstpunktzahl, skupno: die Gesamtpunktzahl
z istim številom točk punkt(e)gleich
imeti isto število točk z gleichstehen mit

tóčka (-e) f

1. punto (tudi mat. ):
izhodiščna točka punto di partenza
razdalja med dvema skrajnima točkama la distanza tra due punti estremi

2. mat. punto;
izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu calcolare il valore della funzione in qualche punto dell'intervallo
diametralna točka punto diametralmente opposto
realna točka punto reale
stična točka punto d'incontro

3. ekst. punto:
razgledna točka belvedere; vista panoramica
izletniška točka meta di gite

4. pren.
mrtva točka punto morto
gradnja je na mrtvi točki la costruzione è a un punto morto

5.
boleča točka punto dolente; punctum dolens
razmere v zdravstvu so naša boleča točka le condizioni in cui versa la sanità sono il nostro punto dolente

6. (točka dnevnega reda, zakona ipd. ) punto:
dopolnilo k tretji točki zakona aggiunta al punto 3 della legge

7. (točka sporeda, prireditve) numero:
plesna, solistična točka numero di danza, solistico

8. (enota za vrednotenje dosežkov) punto:
šport. zmagati po točkah vincere ai punti
na natečaju je dosegel 85 od 100 možnih točk al concorso ha totalizzato 85 dei 100 punti possibili
šport. razdeliti si točko pareggiare, realizzare un pareggio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pokazati na belo točko fischiare un rigore
voj. iskati mehke točke obrambe cercare i punti deboli della difesa
pren. začenjati z ničelne točke ripartire da zero
to je njegova šibka točka è il suo punto debole
pren. Arhimedova točka punto di partenza
med. bolečinska točka punto dolorifico
šport. kazenska točka penalità
elektr. nevtralna točka punto neutro
fiz., voj. ničelna točka punto zero
triangulacijska točka punto di triangolazione
bot. vegetacijske točke rastline cellule embrionali
tekst. vezna točka punto di imbastitura
geogr. višinska točka quota

tóčka punto m ; (dnevnega reda) asunto m ; (pogodbe) cláusula f , artículo m ; (pogovora, zadeve) cuestión f asunto m ; šp tanto m ; (boks) punto m

točka za točko punto por punto
glavna (kritična, odločilna, občutljiva, sporna, mrtva, triangulacijska) točka punto cardinal (crítico, decisivo, sensible, litigioso, muerto, de triangulación)
najnižja točka el punto más bajo
najvišja točka (višek) el punto culminante
izhodiščna točka punto de partida (ali de salida)
ranljiva, šibka točka el punto débil (ali flaco)
do (neke) določene točke hasta cierto punto
složen v eni točki de acuerdo sobre un punto
ocenjevanje s točkami, po točkah puntuación f
ocenjevati po točkah puntuar
priti do mrtve točke llegar a punto muerto
premagati (zmagati, izgubiti) po točkah derrotar (ganar, perder) por puntos