Franja

Zadetki iskanja

  • zimzelen pridevnik
    1. (o rastlini) ▸ örökzöld
    zimzelena grmovnica ▸ örökzöld cserje, örökzöld bokor
    zimzeleni grm ▸ örökzöld cserje, örökzöld bokor
    zimzeleno rastlinje ▸ örökzöld növényzet
    zimzeleni listavci ▸ széles levelű örökzöld fák
    zimzeleni iglavci ▸ örökzöld tűlevelűek
    zimzelena rastlina ▸ örökzöld növény
    Lovorikovec je zimzelena rastlina, s katero so lahko pozimi na soncu težave. ▸ A babér örökzöld növény, amelynek árt, ha napsütötte területen van télen.
    Povezane iztočnice: zimzeleno drevo

    2. (dolgo priljubljen) ▸ örökzöld
    zimzelena popevka ▸ örökzöld sláger
    zimzelena melodija ▸ örökzöld dallam
    zimzelena uspešnica ▸ örökzöld szám
    zimzeleni napevi ▸ örökzöld dallamok
    Številne njihove popevke so postale zimzelene in predmet predelav. ▸ Számos daluk örökzöld slágerré vált és feldolgozások tárgya lett.
    Tako se je zapisal med tiste zimzelene motocikle, ki bi jih lahko označili kot večne. ▸ Így vált az egyik örökkévalónak nevezhető örökzöld motorkerékpárrá.
    Četrtkov večer pa bo namenjen ljubiteljem in ljubiteljicam zimzelene glasbe. ▸ A csütörtök estét az örökzöld zene szerelmeseinek szenteljük.
    Ime Ana pa hkrati sodi v skupino zimzelenih, vedno modernih imen. ▸ Ugyanakkor az Anna név az örökzöld, örökké modern nevek csoportjába tartozik.

    3. (vedno aktualen) ▸ örökzöld
    zimzelena tema ▸ örökzöld téma
    Vsebina filma je zimzelena, saj obravnava vrstniško nasilje, zaradi česar je več kot ustrezen tudi za predvajanje po šolah. ▸ A film tartalma örökzöld, hiszen a kortársak közötti erőszakról szól, emiatt pedig különösen alkalmas az iskolai vetítésekre.
    Na dnevnem redu danes je tudi že zimzelena parlamentarna tema - čezatlantska vohunska afera. ▸ A mai napirenden szerepel a már örökzöld parlamenti téma is – a transzatlanti kémügy.

    4. ponavadi v športnem kontekstu (dober kljub starosti) ▸ örökifjú
    Zimzeleni Ole Einar Björndalen je svojo zadnjo sezono med elito začel s svojo 95. zmago v svetovnem pokalu. ▸ Az örökifjú Ole Einar Björndalen 95. győzelmével kezdte utolsó szezonját a világkupa-sorozatban.
    Zanimivo bo videti, kaj pripravljajo Japonci na čelu z zimzelenim Noriakijem Kasaijem, ki bo v sezono vstopil star 45 let. ▸ Érdekes lesz látni, mire készülnek a japánok, élükön az örökifjú Noriaki Kasaival, aki 45 évesen kezdi meg a szezont.
  • zjutraj prislov
    (o delu dneva) ▸ reggel
    zgodaj zjutraj ▸ korán reggel
    Na ribolov sta se odpravila zgodaj zjutraj. ▸ Korán reggel elmentek horgászni.
    navsezgodaj zjutraj ▸ korán reggel
    danes zjutraj ▸ ma reggel
    zjutraj vstati ▸ holnap reggel
    zjutraj in zvečer ▸ reggel és este
    Zjutraj bo po nekaterih nižinah nastala megla. ▸ Reggel néhány sík vidéken köd képződik.
    Po nemirnem spancu sem se zbudil že ob petih zjutraj. ▸ A nyugtalan alvás után már reggel ötkor felébredtem.
  • zlágati (-am) | zložíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. piegare:
    zlagati perilo piegare la biancheria
    zložiti na pet delov piegare in cinque

    2. accatastare, affastellare; comporre

    3. comporre (versi, musica):
    zlagati opere comporre opere
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. zložiti koga po tleh gettare qcn. a terra
    zložiti skupaj za darilo mettere insieme dei soldi per un regalo

    B) zlágati se (-am se) | zložíti se (-ím se) imperf., perf. refl.

    1. accordarsi; andare, essere d'accordo:
    barve se ne zlagajo i colori non si accordano
    zlagati se s kom andare d'accordo con qcn.

    2. pog. (pasti) cadere
  • zlahka prislov
    1. (brez težav ali truda) ▸ könnyen, könnyedén, könnyűszerrel
    zlahka prepoznati kaj ▸ könnyen felismer valamit
    zlahka opraviti kaj ▸ könnyedén megold valamit
    zlahka opraviti s kom ▸ könnyűszerrel elintéz valakit
    zlahka odstraniti kaj ▸ könnyedén eltávolít valamit
    zlahka pozabiti koga ▸ könnyen elfelejt valakit
    zlahka dosegljiv ▸ könnyen elérhető
    Kraj je zlahka dosegljiv z javnimi prometnimi sredstvi in avtomobilom. ▸ A település tömegközlekedéssel és autóval könnyen megközelíthető.
    zlahka dostopen ▸ könnyen megközelíthető
    zlahka rešljiv ▸ könnyen megoldható
    zlahka prepoznati ▸ könnyen felismer
    zlahka premagati ▸ könnyedén leküzd
    Prehlad po navadi zlahka prepoznate po značilnih simptomih. ▸ A megfázás általában könnyen felismerhető a jellegzetes tünetekről.
    Britanec je silovito pospešil v zadnjem krogu in zlahka opravil s tekmeci. ▸ A brit erősen belehúzott az utolsó körben és könnyedén elintézte riválisait.
    Med hlajenjem se maščoba strdi in jo tako zlahka odstranimo. ▸ Hűtés közben a zsír megdermed, így könnyűszerrel eltávolíthatjuk.
    Postavili vam bodo nekaj vprašanj, na katera boste zlahka odgovorili. ▸ Néhány könnyen megválaszolható kérdést teszünk fel Önnek.

    2. (o možnosti uresničitve nenačrtovanega) ▸ könnyen, könnyedén
    zlahka spregledati kaj ▸ könnyen elnéz valamit, könnyen elsiklik valami felett
    zlahka pozabiti kaj ▸ könnyedén elfelejt valamit
    zlahka pozabiti na kaj ▸ könnyen megfeledkezik valamiről
    To načelo je tako osnovno, da ga zlahka spregledamo. ▸ Ez az elv annyira alapvető, hogy könnyen elsiklunk felette.
    Ob vsesplošnem hitenju človek namreč zlahka pozabi, kako pomembno je cepljenje. ▸ Az általános sietségben ugyanis az ember könnyedén megfeledkezik arról, milyen fontos az oltakozás.
    Med ličenjem se zlahka zgodi, da šminka pristane na vašem belem oblačilu. ▸ Sminkelés közben könnyen előfordul, hogy a rúzs a fehér ruháján landol.

    3. (lahkomiselno; neresno) ▸ könnyedén, félvállról
    preveč zlahka ▸ túlságosan félvállról
    jemati zlahka ▸ félvállról vesz
    Na zunaj je bil videti sproščen človek, ki vse jemlje zlahka. ▸ Kívülről laza embernek tűnt, aki mindent félvállról vesz.
    Pogosto se zgodi, da najstniki spletnim stranem preveč zlahka zaupajo. ▸ Gyakran megtörténik, hogy a tinédzserek túl könnyedén megbíznak a honlapokban.
    Sopomenke: lahkomiselno
  • zlati forint stalna zveza
    nekdaj (denar na Madžarskem) ▸ aranyforint
  • zlat|o [ó] srednji spol (-a, ni množine) kemija das Gold (belo Weißgold, čisto Feingold, karatno Dukatengold, lomljeno Bruchgold, prano Waschgold, rdeče Rotgold, staro Altgold, v lističih Blattgold, za zobe Zahngold)
    kovano zlato gemünztes Gold
    nepravo zlato das Flittergold, Rauschgold
    obdelano zlato verarbeitetes Gold
    zlato v palicah das Barrengold, der Goldbarren
    tehtnica za zlato die Goldwaage
    izpiranje zlata die Goldwäsche
    kepa zlata der Goldklumpen
    pariteta na osnovi zlata die Goldparität
    vrednost zlata der Goldwert
    iz čistega zlata reingolden
    iz pravega zlata echtgolden
    iz rdečega zlata rotgolden
    zlata vreden Goldes wert, goldig
    biti zlata vreden nicht mit Gold aufzuwiegen sein, Gold wert sein
    dober nasvet bi bil zlata vreden da ist guter Rat teuer
    figurativno X ni ravno čisto zlato X ist mit Vorsicht zu genießen
    ni vse zlato, kar se sveti es ist nicht alles Gold, was glänzt
  • zlékniti (-em)

    A) perf. adagiare, sdraiare, stendere

    B) zlékniti se (-em se) perf. refl. sdraiarsi, stendersi, adagiarsi; pog. spaparacchiarsi:
    zlekniti se na hrbet sdraiarsi supino
    zlekniti se v naslanjač sdraiarsi nella poltrona
    zleknil se je po tleh, kakor je dolg in širok cadde lungo disteso
  • zlésti to creep

    zlésti dol to get down, to creep down, to climb down
    zlésti kvišku to climb
    zlésti na drevo to climb (ali to go up) a tree
    zlésti noter to creep in; (v šoli, zdelati) to get (ali scrape) through
    zlésti pri izpitu to scrape through an examination
  • zlésti

    zlesti iz česa sortir (en rampant) de quelque chose, se glisser hors de quelque chose
    zlesti v kaj entrer dans quelque chose, se glisser dans quelque chose
    zlesti na kaj monter sur quelque chose, escalader
    zlesti skozi kaj ramper à travers quelque chose, traverser quelque chose (en rampant)
    zlesti na kup se ratatiner, tomber en ruine, se délabrer, s'affaisser
  • zlésti (zlézem) perf. ➞ lesti

    1. strisciare, andar strisciando; nascondersi:
    kača je zlezla na skalo il serpente raggiunse strisciando il masso

    2. andare lentamente, faticosamente; calarsi, scendere; arrampicarsi:
    zlesti v vodo calarsi in acqua
    zlesti na drevo arrampicarsi sull'albero

    3. scivolare:
    očala so mu zlezla na nos gli occhiali gli sono scivolati sul naso

    4. pren. (izleči se) uscire:
    iz bube zleze metulj la farfalla esce dalla crisalide
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. fant jim je zlezel v srce presero a voler bene al ragazzo
    pren. zlesti na kup crollare (di edificio fatiscente)
    zlesti v glavo, v lase, v noge dare alla testa, tagliare le gambe, ubriacare
    zlesti v kosti prender paura, impaurirsi
    pog. šol. komaj zlesti superare a malapena la classe
    zlesti skupaj appesantirsi (di palpebre)
    veke so mu zlezle skupaj in je zadremal le palpebre gli si appesantirono e si appisolò
    pog. zlesti skupaj svenire
    od strahu je zlezla skupaj dalla paura svenne
    zlesti iz plenic maturare, farsi adulto, esperto
    zlesti iz postelje alzarsi
    zlesti iz težav superare le difficoltà
    zlesti na zeleno vejo riprendersi (materialmente)
    znati zlesti pod kožo saper scrivere, essere un ottimo conoscitore della natura umana (di scrittore)
    zgodaj zlesti pod odejo andare a letto con le galline
    zlesti v dolgove ingolfarsi, sprofondare nei debiti
    zlesti v dve gube ingobbirsi
    zlesti v hlače, v škornje vestirsi, calzare gli stivali
    visoko zlesti v družbi, v službi acquisire un'alta posizione sociale, raggiungere alte cariche, alti incarichi
  • zlétati (-am) | zletéti (-ím) imperf., perf.

    1. volar via

    2. volare, alzarsi in volo; aer. decollare

    3. volare, sfrecciare; saltare:
    žoga je zletela mimo vrat il pallone è volato accanto alla porta
    zleteti v zrak saltare in aria

    4. cadere; piombare, scivolare:
    zletel je, kakor je dolg in širok cadde lungo disteso
    avto je zletel z mokrega cestišča l'auto scivolò, sbandò dalla carreggiata bagnata
    spodrsnilo mu je in zletel je v prepad scivolò e cadde nel burrone

    5. pog. andare, andarsene di corsa; partire al galoppo:
    konj je zletel v dir il cavallo partì al galoppo

    6. pog. (biti odpuščen) essere licenziato, essere silurato, essere espulso:
    fant je zletel iz šole il ragazzo è stato espulso dalla scuola
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. besede so mu kar zletele iz ust le parole gli sgorgarono dalla bocca
    rdečica ji je zletela čez obraz diventò rossa in viso
    sum je zletel nanj il sospetto cadde su di lui
    zleteti na cesto venire licenziato; venire sfrattato
    žarg. šol. zleteti na izpitu essere bocciato all'esame
  • zletéti (ptič) s'envoler, prendre son vol (ali sa volée) , partir en volant ; (letalo) s'envoler, décoller, partir

    zleteti na tla tomber par terre
    zleteti v zrak (eksplodirati) sauter, exploser, voler en éclats, éclater
  • zli|ti (-jem) zlivati gießen, schütten, kippen (dol hinuntergießen, hinunterschütten, na ausgießen über, gießen über, preko gießen über, ergießen über, proč, stran fortschütten, wegschütten, wegkippen, fortgießen, weggießen, skupaj zusammenschütten, zusammengießen, v gießen in, eingießen, einschütten)
  • zlíti (-líjem) | zlívati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. versare:
    zliti mleko v lonec versare il latte nella pentola
    pren. zliti vase bere, scolare
    pren. zliti jezo na koga, nad kom riversare la propria collera su qcn.

    2. trasfondere, infondere:
    zliti svoja čustva v pesmi trasfondere i sentimenti in poesia

    B) zlíti se (-íjem se) | zlívati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. confluire; convergere; riversarsi

    2. fondersi:
    barve, zvoki se zlijejo i colori, i suoni si fondono

    3. pren. affluire, riversarsi:
    demonstranti so se zlili na trg i dimostranti si riversarono nella piazza

    4. impers. spiovere, cessare di piovere:
    vedriti, dokler se ne zlije mettersi al riparo finché non smetta di piovere
  • zlíti, zlívati

    zliti na tla verter al suelo
    reka se zliva el río desemboca (ali desagua) (v morje en el mar)
  • zlitina samostalnik
    1. metalurgija (spojina dveh kovin) ▸ ötvözet
    nikljeva zlitina ▸ nikkelötvözet
    titanova zlitina ▸ titánötvözet
    aluminijeva zlitina ▸ alumíniumötvözet
    magnezijeva zlitina ▸ magnéziumötvözet
    kovinska zlitina ▸ fémötvözet
    izdelan iz zlitine ▸ ötvözetből készült

    2. (mešanica; kombinacija) ▸ ötvözet, egyveleg, elegy
    Še vedno ostaja zvest glasbenemu slogu, ki je svojevrstna zlitina makedonskih tradicionalnih ritmov in sodobnega rocka. ▸ Még mindig hű ahhoz a zenei stílushoz, amely a macedón hagyományos ritmusok és a modern rock sajátos ötvözete.
    Natakar, z belimi rokavicami in brezhibno zlitino prezira in uslužnosti na obrazu, se skloni nad puding, ga prelije z žlico ruma in prižge vžigalico. ▸ A fehér kesztyűs pincér, arcán a lekicsinylés és a segítőkészség tökéletes egyvelegével, a puding fölé hajol, leönti egy kanál rummal és meggyújtja gyufával.
    Tudi v tej knjigi gre za pripovedno alkimijo spominov, katerih rezultat je zlitina doživljenega in domišljenega. ▸ Ez a könyv is az emlékek elbeszélésének az alkímiájáról szól, melynek eredménye a megélt és a kitalált dolgok elegye.
  • zliva|ti (-m) zliti (langsam, immer wieder) gießen, schütten ➞ → zliti
    zlivati ogenj in žveplo na (jemanden/etwas) begeifern
    zlivati olje na valove Öl auf die Wogen gießen
    zlivati jezo nad sein Mütchen kühlen an
  • zločin|ec moški spol (-ca …) der Verbrecher (seksualni Sittlichkeitsverbrecher, težek Kapitalverbrecher, Schwerverbrecher, vojni Kriegsverbrecher, iz navade Gewohnheitsverbrecher); figurativno der Frevler, der Verbrecher, der Übeltäter
    lov na zločina/zločine die Verbrecherjagd
  • zlódej diablo m

    ne izkušaj zlodeja, ne slikaj zlodeja na steno! (fig) no hay que tentar al diablo
    da bi te zlodej! fam ¡que caramba!
  • zlog1 [ò] moški spol (-a …)

    1. die Silbe (naglašeni Tonsilbe, zadnji Endsilbe)
    poudarek na zadnjem zlogu die Endbetonung
    s poudarkom na zadnjem zlogu endbetont

    2. v metriki:
    nepoudarjen zlog die Senkung
    poudarjen zlog die Hebung

    3. avtomatska obdelava podatkov der Teil