Franja

Zadetki iskanja

  • zdravník (-a) | -íca (-e) m, f medico; ekst. dottore (-essa):
    zdravnik za pljučne bolezni specialista per le malattie polmonari
    zdravnik za duševne bolezni alienista
    zdravnik za živčne bolezni specialista per le malattie nervose
    očesni zdravnik oculista
    zobni zdravnik odontoiatra, pog. dentista
    zdravnik za kožne bolezni dermato-venereologo; (specialista) pelle e veneree
    občinski, lečeči, sodni zdravnik medico condotto, curante, legale
    zdravnik specialist, zdravnik splošne medicine (medico) specialista, medico generico
    zdravnik pregleduje, zdravi paciente il medico visita, cura i pazienti
    poklicati zdravnika chiamare il medico, mandare per il medico
    iti k zdravniku andare dal medico
    ambulantni zdravnik medico generico
    družinski zdravnik medico di famiglia
    ladijski zdravnik medico di bordo
    dežurni, oddelčni zdravnik medico di turno, di reparto
    otroški zdravnik pediatra
    šolski zdravnik medico scolastico
    vojaški zdravnik medico militare
  • zdrkávati (-am) | zdŕkniti (-em) imperf., perf.

    1. scivolare, sdrucciolare, slittare:
    jermen pogosto zdrkava la cinghia di trasmissione slitta spesso
    kaplje zdrkavajo po šipi le gocce sdrucciolano sul vetro

    2. pren. (znižati se) cadere, calare:
    cene nekaterih izdelkov so občutno zdrknile i prezzi di taluni prodotti sono calati sensibilmente

    3. pren. cadere, sprofondare; ridursi:
    zdrkniti v nezavest cadere svenuti, svenire
    zdrkniti v spanec sprofondare nel sonno

    4. med. scivolare fuori, erniare, prolassare, lussare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beseda mu je zdrknila z jezika la parola gli sfuggì di bocca
    pogled mu je zdrknil na poslušalce sorvolò con lo sguardo gli acoltatori
    sonce je zdrknilo za goro il sole è calato dietro i monti
    dogodek mu je zdrknil iz spomina l'avvenimento gli era sfuggito dalla memoria
    glava mu je zdrknila na prsi la testa gli si afflosciò sul petto
    zdrkniti skozi stranska vrata squagliarsela per una porta secondaria
    zdrkniti v copate, v hlače infilarsi le pantofole, i pantaloni
    zdrkniti mimo sfrecciare davanti
  • zdrobíti (-ím)

    A) perf. ➞ drobiti frantumare, sgretolare, sminuzzare, sbriciolare, scheggiare; (kašo) spappolare; tritare;
    zdrobiti steklo frantumare un vetro
    zdrobiti v prah polverizzare
    pren. zdrobiti spone spezzare le catene, liberarsi
    zdrobiti sovražnikovo vojsko sbaragliare l'esercito nemico

    B) zdrobíti se (-ím se) perf. refl. frantumarsi, spappolarsi, sfracellarsi
  • zdrsávati (-am) | zdŕsniti (-em) imperf., perf.

    1. scivolare, sdrucciolare, slittare:
    noge so mu zdrsavale na mokri travi i piedi sdrucciolavano sull'erba bagnata

    2. avt. slittare, sbandare:
    zaradi mokrega cestišča je avtomobil zdrsnil s ceste l'auto sbandò di strada a causa della carreggiata bagnata

    3. pren. (neopazno iti, oditi) andarsene quatti quatti

    4. pren. (znižati, zmanjšati se) calare, scendere:
    temperatura je zdrsnila pod ničlo la temperatura è calata sotto lo zero
    zdrsniti po družbeni lestvici scendere nella gerarchia sociale

    5. pren. sfuggire, scappare; cadere; sprofondare:
    beseda mu je zdrsnila z jezika gli scappò detto
    zdrsniti v pozabo cadere nel dimenticatoio
    zdrsniti v nezavest cadere svenuti, svenire
    zdrsniti v žalost sprofondare nella malinconia
    pogovor je zdrsnil od vremena na dogodke v mestu il discorso passò dal tempo agli ultimi avvenimenti cittadini
    zdrsniti na kolena cadere in ginocchio
    zdrsniti v čevlje, hlače infilare le scarpe, i pantaloni
  • združeváti (-újem) | zdrúžiti (-im)

    A) imperf., perf.

    1. unire, combinare; legare:
    združevati besede v stavke unire le parole in proposizioni

    2. collegare:
    stavbi združuje pokrit hodnik i due edifici sono collegati per mezzo di una galleria

    3. (biti skupen) unire, accomunare:
    skrb za otroke združuje starše in učitelje la sollecitudine per i ragazzi unisce genitori e maestri

    4. combinare, conciliare:
    združevati prijetno s koristnim combinare l'utile e il dilettevole

    5. assommare, accoppiare:
    kritika naj združuje pravičnost in ostrino la critica accoppi obiettività e rigore

    6. ekst. unire, unificare:
    združiti Evropo unificare, unire l'Europa

    7. cumulare:
    združevati več funkcij cumulare le cariche
    ekon. združevati, združiti v konzorcij consorziare

    B) združeváti se (-újem se) | združíti se (-im se) imperf., perf. refl.

    1. unirsi, fondersi:
    predmestna naselja se združujejo z mestom i quartieri periferici si congiungono alla città

    2. collegarsi, associarsi; coalizzarsi:
    gospodarsko, strokovno se združevati associarsi economicamente, professionalmente
    politično se združevati coalizzarsi
    polit. proletarci vseh dežel, združite se! proletari di tutto il mondo, unitevi!

    3. (imeti spolni odnos) accoppiarsi; copulare
  • združljív (-a -o) adj. conciliabile, riunibile; compatibile:
    funkciji nista združljivi le due cariche non sono compatibili
    to je malo združljivo z njegovim prepričanjem ciò è difficilmente conciliabile con le sue convinzioni
  • zdržáti (-ím)

    A) perf.

    1. sopportare, sostenere; resistere (a):
    zdržati preizkušnje sostenere le dure prove
    zdržati mučenje sopportare le torture
    zid silovitega sunka ni zdržal la parete non resistette al terribile urto
    ta rastlina dolgo zdrži brez vode questa pianta resiste a lungo senza acqua

    2. resistere, tener duro, tener testa:
    zdržati konkurenco tener testa alla concorrenza

    3. (ostati kje kljub neugodnim okoliščinam) resistere:
    doma ne zdržim niti en dan več a casa non resisto più un solo giorno

    4. (biti sposoben premagati željo po čem) resistere, farcela:
    ne zdrži brez cigaret non ce la fa senza sigarette

    5. (ostati dober, uporaben) resistere; mantenersi, conservarsi (buono, utilizzabile):
    na hladnem bo meso zdržalo al freddo la carne si manterrà buona
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    denar mu ne zdrži pod palcem ha le mani bucate
    predstava ne zdrži kritike uno spettacolo che non regge alla critica
    ne zdržati pogleda abbassare gli occhi, non poter guardare in volto

    B) zdržáti se (-ím se) perf. refl.

    1. astenersi:
    zdržati se kajenja, pitja astenersi dal fumo, dagli alcolici
    zdržati se glasovanja astenersi dal voto

    2. trattenersi:
    rad bi odvrnil, pa se je zdržal stava per ribattere ma poi si trattenne
  • zél, zlà, zlò mauvais, méchant

    zli duh esprit malin, malin moški spol
    biti zle volje être de mauvaise humeur
    za zlo vzeti prendre mal, trouver mauvais, prendre en mauvaise part
    ne jemljite mi tega za zlo! ne le prenez pas mal!
  • zelena oliva stalna zveza
    ponavadi v množini (plod) ▸ zöld olíva, zöld olívabogyó
    Zelene olive za vlaganje oberejo, ko te še niso dozorele. ▸ Az eltenni való zöld olívabogyókat a beérésük előtt szüretelik le.
    V ponev sem vrgla nekaj zelenih oliv in jih popekla. ▸ A serpenyőbe beledobtam és megpirítottam néhány zöld olívát.
    Sopomenke: zelena oljka
  • zélnik champ moški spol de choux

    hoditi komu v zelnik figurativno s'immiscer dans le travail de quelqu'un, marcher sur les plates-bandes (ali les brisées) de quelqu'un, empiéter sur les droits de quelqu'un
    to ni zraslo na njegovem zelniku (figurativno) ce n'est pas de son cru, ce n'est pas de la farine de son sac
  • zêmlja f

    1. astr. terra, Terra:
    Zemlja kroži okoli Sonca la Terra gira attorno al Sole
    mati zemlja madre terra
    star kot zemlja vecchio come il mondo, il cucco, più vecchio di Matusalemme

    2. (površina planeta) terra:
    pasti na zemljo cadere a terra
    ležati na zemlji giacere per terra
    gola, poraščena zemlja terra brulla, terra coperta di verde

    3. (zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje) terra, terreno:
    črna, ilovnata, peščena zemlja terra nera, argillosa, arenosa
    tla v koči so iz steptane zemlje il pavimento della capanna è di terra battuta
    gnojiti, kopati, preorati zemljo concimare, zappare, arare la terra

    4. (zemlja kot gospodarska dobrina) terra:
    imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo possedere, ereditare, vendere la terra
    zapuščati zemljo abbandonare le campagne
    živeti od zemlje vivere lavorando la terra
    navezanost na zemljo amore della terra, attaccamento alla terra
    orna, obdelana, plodna zemlja terra arabile, coltivata, fertile
    neobdelana, jalova zemlja terra incolta, sterile
    mastna, pusta zemlja terra grassa, magra

    5. knjiž. (kopno) terra; terraferma

    6. (planet kot življenjski prostor) terra:
    zapustiti zemljo abbandonare, lasciare questa terra

    7. (dežela, država) terra, paese:
    obiskati tuje zemlje visitare terre straniere, paesi stranieri
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ni vreden, da ga zemlja nosi non è degno di calcare la terra
    pren. nesrečen je, odkar zemljo tlači è iellato dalla nascita
    pren. denar moram dobiti, pa če ga iz zemlje izkopljem devo trovare questi maledetti soldi ad ogni costo
    pren. že dolgo je pod zemljo è morto molto tempo fa
    pren. spraviti koga pod zemljo mandare qcn. all'altro mondo; seppellire qcn.
    izravnati kaj z zemljo radere al suolo
    izbrisati kaj z lica, z obličja zemlje cancellare qcs. dalla faccia della terra
    bibl. biti sol zemlje essere il sale della terra
    pren. narediti komu pekel na zemlji rendere un inferno la vita di qcn.
    kleti, da se zemlja trese bestemmiare come un carrettiere
    sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl avrebbe voluto sprofondare in terra dalla vergogna
    izginiti, kot bi se v zemljo udrl sparire come (si fosse) inghiottito dalla terra
    biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere estremo bisogno di qcs.
    kem. redke zemlje terre rare
    voj. raketa zemlja-zrak missile terra-aria
  • zenít (astronomija) zénith moški spol (tudi figurativno)

    sonce je v zenitu le soleil est au zénith
  • zéro [zero] masculin ničla; nič

    c'est un zéro (en chiffre) to je popolna ničla (o osebi)
    avoir le moral à zéro biti popolnoma demoraliziran
    reprendre, reparlir à zéro znova od kraja začeti
    c'est zéro to ne šteje nič, to ni nič
    c'est zéro, ce film ta film je zanič
    faire ce boulot? zéro! lotiti se tega dela? kje pa! kaj še! tega pa ne!
    il a fait zéro faute à sa dictée nobene napake ni naredil v svojem nareku
    (sport) gagner par trois buts à zéro zmagati s 3 : 0
    la température est tombée à zéro (degré) temperatura je padla na nič stopinj
    vingt degrés au-dessus, au-dessous de zéro dvajset stopinj nad, pod ničlo
    le train part à zéro heure cinq minutes vlak odhaja pet minut čez polnoč
    avoir zéro en histoire imeti oceno 0, najslabšo oceno v zgodovini (v šoli)
    (familier) c'est zéro pour moi kar sem naredil, ni ničvredno
  • zest! [zɛst] interjection ne!; urno!

    être entre le zist et le zest biti ne dobro ne slabo, biti tako tako; biti neodločen
  • zeugma1 -matis, n (tuj. ζεῦγμα) zévgma, gram. (ret.) figura, pri kateri se en predikat nanaša na več subjektov, čeprav se ujema le z enim od njih: Serv., Char. idr.
  • zévati (-am) | zévniti (-em) imperf., perf.

    1. esser aperto, spalancato, aprirsi; essere visibile:
    rana zeva la ferita è aperta
    čevlji zevajo le suole sono bucate

    2. pren. aprirsi

    3. pren. tenere aperto, aprire (la bocca, il becco); (zehati) sbadigliare
  • zgága medicina brûlures ženski spol množine (ali ardeur ženski spol, aigreurs ženski spol množine) d'estomac, pyrosis moški spol ; (kvarilec veselja) rabat-joie moški spol , trouble-fête moški spol

    zgago delati komu gâter la joie (ali le plaisir) de quelqu'un
  • zganíti (-em)

    A) perf.

    1. piegare, ripiegare (il foglio, il giornale)

    2. muovere:
    zganiti roko muovere il braccio
    zganiti z rameni scrollare le spalle, fare una spallucciata
    veter zgane veje il vento muove i rami

    3. pren. scuotere:
    bližajoča se nevarnost ga je zganila iz otopelosti l'approssimarsi del pericolo lo scosse dall'apatia

    4. knjiž. (vznemiriti) turbare; eccitare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. nikoli ne zganiti jezika non aprir bocca
    za koga ne zganiti mezinca non muovere dito per aiutare qcn.
    samo s prstom zgane, pa že vse dobi gli basta fare un cenno ed è subito accontentato

    B) zganíti se (-em se) perf. refl.

    1. muoversi:
    otrok v njej se je zganil il bambino s'era mosso nell'utero

    2. pren. darsi da fare, muoversi:
    ob nesreči se je zganila vsa dolina quando la calamità si abbattè sul luogo, si mosse tutta la valle

    3. pren. (oditi) andarsene

    4. (pokazati se) comparire; svegliarsi:
    v njem se je zganil odpor dentro di lui si svegliò la riluttanza
  • zgánjati (-am) imperf.

    1. avviare, spingere (insieme, in mucchio):
    zganjati živino v ograde avviare le bestie negli stazzi

    2.
    zganjati hrup, trušč, vik in krik fare chiasso, schiamazzare; vulg. fare casino
    zganjati nasilje ricorrere alla violenza, far uso della violenza
    zganjati ljubosumje essere geloso, fare scenate di gelosia
    zganjati trmo incaparbirsi, incaponirsi
    zganjati užaljenost immusonirsi
    zganjati cirkus fare storie, fare un dramma (di qcs.)
    zganjati norčije scherzare
    pog. zganjati politiko fare politica, darsi alla politica
  • zgíniti (izginiti) disparaître, s'esquiver , familiarno s'éclipser, s'évaporer, filer à l'anglaise

    zgini! va-t'en!, dégerpis!, sauve-toi!, familiarno fiche(-moi) le camp!, tire-toi de là!