Franja

ascenseur [asɑ̃sœr] masculin dvigalo

cage masculin d'ascenseur jašek za dvigalo
ascenseur de marchandises dvigalo za blago, tovore
appeler l'ascenseur poklicati dvigalo
l'ascenseur est en panne, en dérangement dvigalo ne dela
monter au 10. par l'ascenseur iti v 10. nadstropje z dvigalom
renvoyer l'ascenseur vrniti, poslati nazaj dvigalo (da ga uporabi kdo drug), figuré vrniti uslugo

ascension [asɑ̃sjɔ̃] féminin vzpon, hoja na goro; dvig, vzlet

ascension du ballon, de la fusée dvig, vzlet balona, rakete
faire l'ascension du mont Blanc povzpeti se na Mont Blanc

ascensión ženski spol vzpon, dvig

ascensión de un globo dvig balona
ascensión (del Señor) vnebohod (Kristusov)

āscrībō (adscrībō) -ere -scrīpsī -scrīptum

1. pripis(ov)ati, pišoč doda(ja)ti, pristaviti (pristavljati): non solum id perscribunt, sed etiam causam adscribunt Ci., ascr. alicui totiens salutem ali salutem plurimam alicui Ci. ep. komu (v pismu) srčne pozdrave pripisati, ascr. causam mortis, metūs sui causam Cu.; s praep.: diem in epistula Ci., in quo monumento Sthenii nomen ascriptum est Ci. je pripisano, zabeleženo, ascripsit Sulla in ea lege: siquid ius non esset rogarier Ci., ascr. aliquid in eandem legem Ci., ascribi iussit in fastis ad Lupercalia Ci., ad statuam eius ascriptum est Suet. na kipu... je napisano, tum ascripsit de locis, in quibus senatus consultum fieri iure posset Gell.; z dat.: ascr. nomen suum emptioni Ci., ascr. poenam foederibus Ci. v pogodbeno besedilo vstaviti, motis (= nominibus motorum) senatu notas L., marmori Praxitelem (= nomen Praxitelis) Ph. napisati na marmor, Dareus sibi (= suo nomini) regis titulum nec eundem Alexandri nomini adscripserat Cu., quam (ι litteram) non solum dativis casibus in parte ultima ascribunt (Graeci) Q., statuarum titulis se pronepotem (predikatni acc.) Catulli ascr. Suet.

2. occ. pripis(ov)ati, vpis(ov)ati v kak zapisek ali imenik: alicuius nomen in albo profitentium citharoedorum Suet.; poseb. vpis(ov)ati
a) v imenik državljanov (meščanov): Athenis Rhodii adscribuntur Ci., Heracliaene hunc esse tum adscriptum negabis? Ci., qui hunc adscriptum Heracliensem dicunt Ci. ki ga proglašajo za heraklijskega krajana, adscribi se in eam civitatem voluit Ci. biti vpisan v imenik meščanov one (mestne) občine, biti kot meščan sprejet v ono (mestno) občino, aliis in civitatibus adscriptum esse Ci., si qui foederatis civitatibus adscripti fuissent Lex. ap. Ci.
b) v imenik naselnikov (kolonov): si et ipsi adscribi coloni vellent L.; na vprašanje kam? z acc. krajevnih imen ali adv.: colonos Venusiam L., veterani (kot naselniki) Tarentum et Antium adscripti T., colonosque eo trecentos... adscripserunt L., quo... novos colonos adscribere possent L.
c) v imenik vojakov, med vojake, v vojaški službeni zapisek: urbanae militiae adscribi T. med mestne vojake; poseb. koga kot nadštevilnega vojaka vpisati (v vojaški imenik): ascriptivi dicti, quod olim ascribebantur inermes, armatis militibus qui succederent, si quis eorum deperisset Varr., iure iurando se constrinxit, ne quem ascriptum, id est vacantivum (službe prostega) haberet Lamp.

3. koga pismeno določiti (določati), postaviti (postavljati): tutor his (sc. mulieribus) Graecorum legibus adscribendus fuit Ci., alios (legatos) ascribi iubent Ph.; poseb. v oporoki pripis(ov)ati, pismeno oporočiti (oporočati) komu kaj in (s predikatnim acc.) postaviti (postavljati) koga za kaj: cuius filium faceret heredem, eum tutorem liberis non adscripsit Ci., alicui legatum (volilo) Plin. iun. ali sibi legatum ascr. Suet., Dig., ascr. aliquem alicui coheredem Suet.

4. pren.
a) določiti (določati), odkaz(ov)ati: ascriptus poenae dies Ph., habebit quisque, quantum ille dies primus ascripsit Sen. ph.
b) prište(va)ti čemu, šteti med kaj: tu vero ascribe me talem in numerum Ci., hunc ad tuum numerum libenter ascribito Ci. ep. prištevaj med svojce, ad hoc genus ascribamus etiam narrationes apologorum Ci.; s predikatnim acc.: eum tertium ad amicitiam Ci.; v pass. s predikatnim nom.: utinam ego tertius vobis amicus adscriberer Ci., unus A. Gabinius belli maritimi... Cn. Pompeio socius adscribitur Ci. se jemlje v poštev; z dat. (večinoma pesn. in poklas.): alicuius sententiam suae ascr. Ci., male sanos adscripsit Liber Satyris Faunisque poëtas H., illum ego... adscribi quietis ordinibus patiar deorum H., Scythas Asiae ascr. Cu., Peucinorum... et Fennorum nationes Germanis an Sarmatis adscribam dubito T., adscr. aliquem antiquis temporibus T., aliquem numinibus, ferulam arborum generi Plin., vitiis ascr. affectum Q.
c) pripis(ov)ati, prisvojiti (prisvajati) komu kaj: bonos exitus diis immortalibus Ci., alicui in-commodum Ci. ali damnum alicui Dig. imeti koga za vzrok nezgode, škode, hoc sibi exemplum Ph. nase obrniti, panaces... dis inventoribus adscriptum Plin., illi deo (Iovi) ales (aquila) adscribitur Plin.

ascua ženski spol žareče oglje, žareč ogenj, žerjavica

ponerse como una ascua de oro nalepotičiti se, nališpati se
estar hecho una ascua, echar ascuas biti takoj vnet za
estar en (sobre) ascuas biti kot na žerjavici (trnih)
como gato por ascuas hitro in boječe
¡ascuas! presneto!

asémenea

I. adj.

1. tak, takšen

2. podoben

II. adv.
□ de asemenea enako, prav tako

asentada ženski spol čas sedenja, seja

de una asentada hkrati, na en mah

aserrar [-ie-] pre-, raz-žagati; na gosli škripati

máquina de aserrar strojna žaga

asfixia ženski spol zastoj v dihanju, zadušitev, navidezna smrt

morir de asfixia zadušiti se

asiento moški spol sedež, mesto, lega; dno (posode), usedlina; urad; bivališče; pogodba; stabilnost, trajnost; sedalo

asiento ocupado zaseden sedež
hombre de asiento miren (resen) človek
hacer asiento zaustaviti se, muditi se
no calentar el asiento ne dolgo ostati (v kaki družbi)
tome V. asiento sedite, prosim
no le hace buen asiento la comida jed mu ne dé dobro (ne prija)
asientos pl sedalo, zadnjica; našiv na srajčnih rokavih

asiguráre -ări f zavarovanje
□ casă de asigurare ari zavarovalnica

asile [azil] masculin azil, pribežališče, zavetišče, zatočišče

sans asile brez strehe, brezdomen; masculin brezdomec
droit masculin d'asile des ambassades pravica azila poslaništev
asile (d'aliénés) blaznica, bolnišnica za duševne bolnike
asile de nuit nočno zavetišče za brezdomce
asile de vieillards dom za stare ljudi
le dernier asile grob
(familier) à l'asile! nor je! v blaznico z njim!
donner asile aux réfugiés politiques dati azil političnim beguncem

asilo moški spol azil, zavetišče, zavetje; sirotišnica, ubožnica

asilo de niños expósitos najdenišnica
derecho de asilo azilsko pravo

asir (asgo) z(a)grabiti, prijeti

asir de los cabellos za lase zgrabiti
asir por la mano za roko prijeti
asirse sporeči se, spopasti se
asirse de oprijeti se za, kot pretvezo vzeti

asno moški spol osel; bedak, tepec

asno cargado de letras navidezen učenjak
apearse (caer) de su asno spoznati svojo zmoto
parecerse al asno de Buridán biti neodločen
tener cabeza de asno biti trmast

asociación ženski spol združenje, društvo, družba; zveza, asociacija

derecho de asociación pravica združevanja

asortimènt surtido m ; surtimiento m

asortiment kravat surtido de corbatas

aspaviento moški spol kretnja, vzklik (strahu, začudenja, jeze)

hacer muchos aspavientos veliko hrupa delati (de glede)

aspect [aspɛ] masculin videz, zunanjost, vnanje lice; pogled, prizor; vidik, stališče; vidni, zorni kot; aspekt; grammaire glagolski vid

sous tous les aspects z vseh vidikov, od vseh strani
à l'aspect de ob pogledu na, pred, ob, pri
à l'aspect du danger il a reculé pred nevarnostjo se je umaknil
à l'aspect de son enfant elle pâlit ko je videla svojega otroka, je prebledela
le rocher a l'aspect d'une femme skala je videti kot ženska, je podobna ženski
changer d'aspect spremeniti (svojo) zunanjost
donner l'aspect dati videz, zunanjost (de qe česa)
offrir un aspect pittoresque nuditi slikovit pogled
la chose prend un autre aspect stvar dobiva drug(ačen) videz, lice

aspellō -ere (nam. abspellō) odgnati (odganjati): virum de supero Pl.; pren.: qui aspellit, compellit Pl., metum alicui asp. Pl. pregnati, neque eum potuisse umquam ab hac me aspellere Ter., longe a leto... aspellor Ci. poet.