Franja

Zadetki iskanja

  • dingo samostalnik
    Canis lupus dingo (žival) ▸ dingó
    trop dingov ▸ dingófalka
    S tropom dingov sem se srečal na otoku Frazer takoj po pristanku trajekta. ▸ Dingófalkával a Fraser-szigeten találkoztam, rögtön a komp kikötését követően.
  • dint1 [dint] samostalnik
    arhaično udarec; bunka, modrica (od udarca); zamah
    figurativno moč

    by dint of s pomočjo, s, zaradi
  • Diogenēs -is, acc. -em in -ēn, m (Διογένης) Diogen,

    1. D. (Apollōniātēs) Diogen iz Apolonije na Kreti, naravoslovec jonske šole, Anaksimenov učenec, avtor knjige περὶ φύσεως, kjer uči, da je zrak prvina vesoljstva: Ci.

    2. D. (ὁ Κύων), kiniški filozof, Antistenov učenec v Atenah, roj. l. 404 v Sinopi, umrl l. 323 v Korintu: Ci., Val. Max., Iuv.

    3. D. (ὁ Βαβυλώνιος) iz Selevkide, stoik, Hrizipov učenec, Karneadov in Lajlijev (Laelius) učitelj, poslanec v Rimu l. 155 skupaj s Karneadom in Kritolajem: Ci.

    4. prijatelj Marka Kajlija Rufa: Ci.

    5. grški kipar: Plin.

    6. grški slikar: Plin.
  • Diomēdēs -is, m (Διομήδης) Diomed,

    1. iz Kalidona v Ajtoliji, Tidejev in Deipilin (Deïpilē) sin, Adrastov naslednik v Argih, eden najslavnejših grških junakov pred Trojo. Ko se je vračal iz razrušene Troje, mu je žena Ajgiala (Aegialēa) preprečila izkrcanje, zato se je preselil v Apulijo in, prijazno sprejet od kralja Davna, tam ustanovil več mest (poseb. Arpe [Arpi = Argyripa]). Njegovi tovariši so bili spremenjeni v čaplje, ker so ga po smrti preveč objokovali: H., O., Iust., Aug., Diomedis urbs (= Arpi) V., Diomedis campus (ravnica pri Kanah v Apuliji ob reki Avfidu) L. Adj. Diomēdēus (pri Mel., Plin. Diomēdīus) 3 (Διομήδειος) Diomedov: Iuv., enses O., furtum Stat. rop trojanskega paladija, arces Stat. mesta, ki jih je ustanovil Diomed, insula ali insulae Mel., Plin. ob apulski obali, agri Mart. v Ajtoliji, aves Serv. = v čaplje spremenjeni Diomedovi tovariši.

    2. kralj traških Bistoncev, ki je svoje konje redil s človeškim mesom in ga je Herkul ubil: Serv., Diomedis equi Lucr. Od tod adj. Diomēdēus 3 (Διομήδειος) Diomedov: equi Aus., Cl.
  • Dionȳsius2 -iī, m (Διονύσιος) Dionizij, grško moško ime. Poseb.

    1. D. superior Ci. ali prior N. Dionizij starejši iz Sirakuz, roj. l. 431; po zmagovitih bojih s Kartažani je postal l. 406 tiran v Sirakuzah; umrl l. 367: L., Val. Max., Iust., Gell.

    2. Dionizij mlajši, sin in naslednik 1.; na njegovem dvoru je bival Platon. L. 357 ga je izpodrinil Dion, l. 343 še Timoleont, potem je živel kot izgnanec in reven šolnik v Korintu: N., Val. Max., Iust.

    3. D. Hērācleōtēs Dionizij iz Herakleje, Zenonov učenec, najprej stoik, potem epikurejec (v Ciceronovem času): Ci.

    4. tebanski glasbenik citrar: N.

    5. Cassius D. Kasij Dionizij iz Utike; ok. l. 60—50 je prevajal spis o poljedelstvu Magona iz Kartagine: Varr., Col.

    6. D. Magnēs Dionizij iz Magnezije, azianski govornik v Ciceronovem času: Ci.

    7. Atikov osvobojenec: Ci. ep.

    8. izobražen Ciceronov suženj: Ci. ep.

    9. ime sužnja: H.

    10. grški zdravnik: Plin.
  • diopetēs -is, f (gr. διοπετής = od Zevsa, t. j. z neba padla), s subst. rāna ali brez, deževna žaba: Plin.
  • dioptra -ae, f (gr. δίοπτρα) dioptra, optično sredstvo za merjenje višine in določitev vodoravnosti (za niveliranje): Vitr.; tudi orodje, s katerim se najde sončna senca: Plin.
  • Dios, dios moški spol bog, stvarnik, božanstvo, božja podoba

    (dios) malik
    Dios delante, Dios mediante z božjo pomočjo
    hablar con Dios moliti
    a la buena de Dios odkritosrčno; na slepo
    como dios popoln, dovršen
    la injusticia clama a dios krivica vpije do neba
    dar por dios vbogajme dati
    dios dirá to je v božjih rokah
    sin encomendarse a dios ni al diablo brez premisleka, smelo; meni nič tebi nič
    llueve de dios močno dežuje
    pedir (ir) por dios beračiti
    lo sabe todo dios vsak to ve
    dios le tiene de su mano bog mu pomagaj
    ¡dios nos libre! bog nam pomagaj! bog varuj!
    ¡a dios! zbogom!
    ¡a dios, y veámonos! skoraj na svidenje!
    ¡ay dios! moj bog!
    ¡quiera dios! bog daj!
    ¡vaya con dios! zbogom! bog daj! nehajte s tem! še v sanjah ne!
  • díplar glasba bagpiper

    díple glasba bagpipes pl (s konstr. v sg ali pl), bagpipe
  • diploma samostalnik
    1. (vrsta izobrazbe) ▸ diploma, oklevél
    diploma iz angleščine ▸ angolszakos diploma
    univerzitetna diploma ▸ egyetemi diploma
    imeti diplomo ▸ diplomája van, kontrastivno zanimivo diplomás
    V Avstraliji je za slikarje, ki nimajo diplome, precej težko. ▸ Ausztráliában meglehetősen nehéz azoknak a festőknek a helyzete, akiknek nincs diplomája.
    Dopoldne imamo na univerzi podelitev diplom in magistrskih diplom študentom in študentkam letošnje generacije naše fakultete. ▸ Ma délelőtt adták át a diplomát az egyetem alap- és mesterszakos végzőseinek.
    V Evropi se vzpostavlja skupni trg delovne sile in končni cilj bolonjskega procesa je medsebojno priznavanje diplom, kar bi vsem diplomantom omogočilo vključitev na ta trg in torej zaposlitev kjer koli že v Evropi. ▸ Európában kialakulóban van a közös munkaerőpiac, és a bolognai folyamat végső célja a diplomák kölcsönös elismerése, ami mindenkinek, aki rendelkezik diplomával, lehetővé tenné, hogy belépjen erre a piacra, és így bárhol Európában munkát találjon.
    Med slednjimi gre omeniti predvsem težave s priznavanjem diplom, ki jih učitelji pridobijo na italijanskih univerzah. ▸ Az utóbbiak között érdemes megemlíteni azoknak a diplomáknak az elismerését, amelyeket a tanárok olasz egyetemeken szereznek meg.
    Po splošnih direktivah namreč potrebujete nostrifikacijo diplome, morate opraviti celo vrsto izpitov za pridobitev naziva medicinske sestre v njihovi državi. ▸ Az általános irányelvek értelmében honosítani kell a diplomáját és egy egész sor vizsgát kell letennie ahhoz, hogy ápolónő lehessen a saját országában.
    V dvorani je bilo dvanajst tisoč ljudi, skoraj dva tisoč študentov, ki so jim podelili diplome. ▸ Tizenkétezer ember volt a teremben, közel kétezer diák, akiknek átadták a diplomájukat.

    2. (diplomska naloga) ▸ diploma
    pisati diplomokontrastivno zanimivo diplomadolgozatot ír
    zagovor diplome ▸ diplomavédés, približek prevedka államvizsga
    Ed je šel na zagovor diplome prepričan, da ga ne bo opravil. ▸ Ed úgy ment el megvédeni a diplomáját, hogy biztos volt benne, hogy megbukik.

    3. (dokument o opravljenem študiju) ▸ diploma
    podelitev diplom ▸ diplomaosztás
    nostrifikacija diplome ▸ diplomát honosít

    4. (zaključek študija) ▸ diploma
    po diplomi ▸ miután megszerezte a diplomát
    Po diplomi na pravni fakulteti je opravil pravosodni izpit. ▸ Miután a jogi egyetemen diplomát szerzett, letette az igazságügyi vizsgát is.
    z diplomo v žepu ▸ diplomával a zsebében
    Za nameček mi do diplome na kemijski fakulteti manjkata le še dva izpita. ▸ Ráadásul a kémiai karon már csak két vizsgám hiányzik a diplomához.
    Po diplomi iz angleščine in nemščine se je zaposlil na radiu. ▸ Az angol- és németszakos diploma után a rádiónál kezdett dolgozni.
    Mlad fant z diplomo v žepu je kandidiral za službo v banki. ▸ A fiatal fiú diplomával a zsebében jelentkezett a bank álláshelyére.

    5. (potrdilo ali priznanje) ▸ diploma, oklevél
    mojstrska diploma ▸ mesteri oklevél, mesterlevél
    Podrobneje bomo o slovesni podelitvi letošnjih mojstrskih diplom poročali v prihodnji številki Obrtnika. ▸ Az idei mesterlevelek ünnepélyes átadásáról részletesebben az Obrtnik (Iparos) következő számában számolunk be.
    zlata diploma ▸ aranydiploma
    častna diploma ▸ tiszteletbeli diploma
    prejeti diplomo ▸ diplomát átvesz, oklevelet átvesz
    Ostali štirje nagrajenci so prejeli Župančičeve diplome. ▸ A másik négy díjazott Župančič-oklevelet kapott.
    podelitev diplom ▸ diplomaosztás, oklevél átadása
    diploma za odličnost ▸ kiválósági oklevél, elismerő oklevél
    Za obe vrsti vina je prejel srebrni diplomi in naziv kakovostno vino. ▸ Mindkét borért megkapta az ezüst oklevelet és a minőségi bor címet.
    Prejeli so mojstrsko pismo in diplomo, ki jim daje naziv čebelarski mojster. ▸ Átvették a mesterlevelet és a méhészmesteri oklevelet.
    Strokovna žirija je članom fotokluba podelila štiri nagrade in diplome. ▸ A zsűri négy díjat és oklevelet ítélt oda a fotóklub tagjainak.
  • diplōma -atis, n (gr. δίπλωμα) „dva preganjena lista“,

    1. lastnoročno pismo: missis diplomatibus consignatis Macr.

    2. listina kot potrdilo podeljene ugodnosti ali svoboščine, ki jo je izdal rimski senat ali višji oblasnik, pozneje pa sam cesar, odprto pismo, patent, diploma: Plin. iun., Suet.; occ.
    a) pomilostitvena listina: Ci. ep. (VI, 12, 3).
    b) potrdilo o podeljenem rimskem državljanstvu: quibus diplomata civitatis Rom. singulis dedit Suet.
    c) v demokraciji spremnica, priporočilno pismo pokrajinskim oblastem, naj lastniku ugodijo: Ci. ep. (ad Attic. X, 17, 4); v cesarstvu potni list, s katerim se lastniku dovoli uporaba ces. pošte: Sen. ph., Plin. iun., M. Caesar in Front. ep., diplomata Othonis T., tamquam … diplomatibus nullum principem praescripsisset T. ni bil potnim listom pripisal ces. imena.

    Opomba: Gen. pl. duplomatum in duplomatorum po Char.
  • diplôme [diplom] masculin diploma; spričevalo; (stara) listina; diplomski izpit

    diplôme de fin d'études diploma o zaključenem študiju
    diplôme d'études supérieures (= D. E. S.) diploma višjega študija
    diplôme d'ingénieur, d'interprète inženirska diploma, diploma za tolmača
    obtenir le diplôme doseči diplomo, diplomirati
  • Dircē -ēs, f (Δίρκη) Dirka,

    1. hči sončnega boga, žena tebanskega kralja Lika (Lycus); ker je grdo ravnala s svojo sorodnico Antiopo, sta jo Antiopina sinova Amfion in Zetos (Ζῆϑος Zēthus) privezala na bika, da jo je vlekel za sabo, dokler ni izdihnila. Spremenila se je v studenec, ki je dobil njeno ime: Pl. (z acc. Dircam), Pr., Hyg.

    2. omenjeni studenec severozahodno od Teb: O., Plin., Stat.; met. = Bojotija: Stat. — Od tod adj. Dircaeus 3 (Διρκαῖος) Dirkin, pesn. = tebanski, bojotijski: Amphion V., cycnus (= Pindarus) H., Thebae Pr., heros (= Polynices) Stat., catervae dente Dircaeo satae Sen. tr. iz zmajevih zob ustvarjene trume.
  • dire*2 [dir] verbe transitif reči, praviti, povedati; govoriti; pripovedovati; brati (mašo); izraziti, trditi; imenovati; sporočiti, svetovati; ukazati; meniti; naznaniti

    en dire k temu reči, meniti
    à vrai dire, à dire vrai po resnici, odkrito povedano; pravzaprav
    à ce qu'on dit menda
    aussitôt dit, aussitôt fait rečeno storjeno
    autrement dit z drugimi besedami
    pour ainsi dire, (familier) comme qui dirait tako rekoč, (tako) nekako
    pour tout dire kratko in malo, skratka
    proprement dit natančno vzeto, pravzaprav
    sans dire mot brez besede
    disons (commerce) z besedami
    disons-le priznajmo (si) to
    dis, dites? kajnèda?
    vous dites? kako, prosim?
    dites donc! čujte vi!
    à qui le dites-vous? komu (vendar) to pripovedujete? (= to vem dobro iz lastne izkušnje)
    dit-on (tako) pravijo, baje, menda
    c'est beaucoup dit to mnogo pomeni
    c'est (bien) dit, voilà qui est dit! velja! soglašam!
    c'est bientôt dit to je lahko reči
    cela en dit long! to da soditi o ostalem, o ostalem si lahko mislimo!
    cela ne me dit rien to mi nič ne pomeni
    si le cœur vous en dit če bi radi, če se vam hoče ali ljubi
    vous en dites (de belles, de torttes les couleurs) česa ne poveste!
    vous l'avez dit tako je (to)
    c'est tout, cela dit tout s tem je vse povedano, temu ni kaj dodati (reči)
    tout n'est pas encore dit to še ni vse
    ce qui est dit est dit pri tem ostane
    il n'y a pas à dire proti temu ni kaj reči
    ce n'est pas à dire (pour cela) s tem ni rečeno, to še ne pomeni, da
    qu'est-ce à dire? kaj se to pravi, kaj pomeni to?
    je me suis laissé dire que ... slišal sem (ne da bi preveč verjel), da
    je ne vous le fais pas dire saj sami uvidite, prizna(va)te!
    cela vous plait à dire vi se šalite, tega ne mislite resno
    ce n'est pas pour dire mais oprostite, nočem se vtikati, toda ...
    (et) dire que ... (in) če pomislimo, da ...
    pour mieux dire, disons mieux bolje rečeno
    c'est à dire to se pravi
    cela va sans dire to se samo po sebi razume
    ce sont des on dit to so prazne govorice
    qu'en dira-t-on (masculin) govoričenje ljudi
    dire la bonne aventure vedeževati (à quelqu'un komu)
    dire l'avenir napovedati bodočnost
    dire bien des choses à quelqu'un komu sporočiti prisrčne pozdrave
    dire son fait, ses vérités à quelqu'un komu povedati svoje mnenje
    ne dire mot ničesar ne reči, besede ne črhniti
    dire un (petit) mot reči besedo
    dire pis que pendre de quelqu'un zelo slabo govoriti o kom, obrekovati, obirati ga
    cela veut dire to pomeni, to se pravi
    cette pendule dit l'heure exacte ta ura pove točen čas
    (y) avoir à dire imeti mnogo (k temu) povedati
    avoir beau dire zaman govoriti
    vous avez beau dire, c'est lui qui a raison zaman govorite, on ima prav
    se le faire dire (dolgo) se pustiti siliti ali prositi
    ne pas se le faire dire deux fois ne si tega pustiti dvakrat reči; ne se pustiti prositi
    se tenir pour dit dati si dopovedati, zapomniti si kaj
  • direction [-rɛksjɔ̃] féminin vodstvo, vodenje; vodilna vloga; uprava, ravnateljstvo, direkcija; smer, smernica, direktiva; figuré obrat; marine kurs; tek (reke); religion dušebrižništvo

    dans la direction de, en direction de v smeri proti
    dans toutes les directions v vse smeri, na vse strani
    sous la direction pod vodstvom
    direction générale generalna direkcija
    direction suprême de la guerre vrhovno vojno vodstvo
    direction du vent, du vol smer vetra, poleta
    flèche féminin de direction (automobilisme) smernik
    changer de direction spremeniti smer, óbrniti se, zasukati se
    être chargé de la direction imeti vodstvo, voditi
    détourner quelqu'un de la bonne direction zavesti koga s prave poti
    prendre la direction prevzeti vodstvo; usmeriti se (de proti)
  • dīrigō, bolje dērigō, -ere -rēxī -rēctum (dis oz. in regere)

    I.

    1.
    a) na ravno spraviti (spravljati), vzravna(va)ti, uravna(va)ti: flumina Ci., Maeander direxit aquas Lucan. = je začel teči naravnost, (navim) directam tenere Auct. b. Alx. naravnost pluti, dirigere fines Ulp. (Dig.) smer meje zaznamovati, dir. finem (predikatni acc.) veterem viam regiam L., dir. regiones (lituo) Ci. strani sveta določiti (avgursko), coronam (lunin obstret) … si direxeris, virga (erit) Sen. ph., arboribus adminicula, quibus dirigantur, applicare Sen. ph.; pren.: dirigitur (argumentatio), cum proposuit aliquid, quod probaret Ci. napreduje naravnost brez ovinkov.
    b) α) arhit. izravna(va)ti = ometa(va)ti: imum caelum camerarum arenā Vitr.; alterum corium mediocre dir. Vitr. drugo plast iz srednjefine malte nametati. β) pesn. z ravnimi črtami počrtati, črtati: membrana directa plumbo Cat.

    2. occ.
    a) (v ravni smeri) postaviti (postavljati): Pall., ad hunc … fontem ordines diriguntur … directi (naravnost) Varr., derecti in quincuncem ordines (arborum) Ci. križema postavljene (posajene) vrste, utrimque ternost direxerant gladios Cu. so zasadili tri ravne meče, ordines paribus spatiis dir. Col.
    b) na ravno postaviti (postavljati), obrniti (obračati), izpeljati, napraviti, (z)graditi: derectis operibus (proti sovražnikovemu mestu) C., vicos dir. L. ravne ceste graditi, molem in adversum ventum direxit Cu., dir. stylobatam ad libellam (vodoravno) Vitr., ascensūs scalasque Vitr., aggerem Suet., castella Fl.
    c) smer (po)kazati, usmerjati: cacumen dirigat ad punctorum regiones Vitr.
    č) voj. v ravno vrsto postaviti: aciem C., L., T. idr., aciem contra Plin., aciem ex adverso ali iuxta portam civitatis Vulg., suos in Veientem hostem L. obrniti proti sovražniku, naves in pugnam L. ladje v bojnem redu v bitko spustiti, dir. frontem L. ravno očelje narediti, in frontem dirigi L. (o ladjah) postaviti se na čelo, directā fronte pugnare Q. v ravni čelni postavitvi; abs. postaviti se, ustopiti se, razvrstiti se: cum legiones Rom. contra direxerint T., in frontem dirigere L. (o ladjah), dir. comminus in aspectum Ap., qui (leones) dirigere nolebant Vop. v bran se postaviti.

    II.

    1. ravnati, naravna(va)ti, nameriti (namerjati), obrniti (obračati), kreniti k (proti) čemu: cursum N., iter secundum eas (naves) terrā C. ladje po kopnem slediti, navis iter O., vela in medio freto O., (amor) dirigit pedes O., dir. viam Cels. pot ubrati, ex eo dirigite gressus vestros Vulg. Večinoma z označeno smerjo (prim. cursus I. 5. a): cursum eo (quo) Ci., iter ad Mutinam Plancus in Ci. ep., vela ad castra Corneliana C., equum in aliquem L., currum in hostem O., ratem in (ad) ripam Cu., huc dirige gressum V., aciem (zenico) ad aliquem Cat., oculos in domum alicuius Sen. rh., oculos in aliquem, oculos in villam Sen. ph., os atque oculos eundem in locum Gell., oculos eo, quo … Lact., oculos suos ad aliquem Vulg., oculorum aciem illuc Cassian., in me omnium diriguntur oculi Sen. rh., in te omnium oculi diriguntur Hier.; refl. se dirigere ali intr. samo dirigere z in in acc. kam napotiti se, pot ubrati, kreniti, nameniti se: dir. se in Pomponii domum Val. Max., usque ad inferos … se derigere Ap., dir. per altum ad Nesida Sen. ph.; (o stvareh) samo dirigere: qua dirigit aestus Lucr.; pren.: dir. ad duas metas Varr. meriti v dva cilja.

    2. occ.
    a) kako orožje idr. kam nameriti, naperiti, zadegati, zagnati, zalučati, metati, ustreliti, streljati: qui Paridis direxti (kontr. = direxisti) tela manusque corpus in Aeacidae V., d. hastam in aliquem O., hastam in os, hastam in guttur, mucrones in ora Cu., virgam in alicuius oculum Val. Max., sagittas Vulg., spicula Cl. Pesn. α) z dat. smeri: hastam Ilo V. β) z abl.: hastile certo ictu V., tela Cydonio arcu H. puščice s kretskega loka spuščati, s kretskim lokom streljati, spicula dextrā O., sagittas tantā arte, ut … Suet. γ) s proleptičnim obj.: vulnera V., T., Sil. rane zadajajoče puščice.
    b) pošiljko ali osebo kam usmeriti, (od)poslati: direxi duas litteras Ci. ap. Serv., dir. indumenta regia ad aliquem per aliquem Aur., eum ad sese Iul. Val.; z dat. (komu): frumenta laborantibus Iul. Val., alicui orationem Sid., affatus non alicui ullos (namreč pismeno) Cl.

    3. pren.
    a) kaj ravnati, naravnati, voditi: dirige vatis opus O., si direxerit cor ad eum Vulg.; intr.: ea (divinatio) … ad veritatem saepissime derigit Ci. vodi, quorum (medicorum) cum ad unam potionem sententiae direxissent Val. Max.
    b) kaj na kaj, kam usmeriti (usmerjati), obrniti (obračati): suas cogitationes ad aliquid Ci., animum ad aliquem Val. Max., animum in aliquem Sen. ph., totā mente in opus ipsum intentionem dir. Q., contemplationem suam ad aliquid Col., oculos mentemque ad mare dispositos directosque habere Auct. b. Afr.; od tod dirigere se (= animum, mentem) ad aliquid obrniti duha, usmeriti misli, podati se na kaj: dir. se ad imitationem Labeonis Sen. rh., se ad id, se ad ea effingenda Q.
    c) der. (dir.) orationem, sermonem idr. = govor imeti, govor naperiti proti komu, govoriti, predavati: orationem ad aliquid Ci., orationem in aliquem Cu., ad iudicem omnem sermonem, ad Ciceronem principium (uvod), communes locos (stavke) in vitia Q., actionem adversus singulos Q. predavati.
    č) kaj po čem uravna(va)ti, pass. tudi po čem ravnati se: spatium mensium ad hunc lunae modum (po teh luninih menah) Cu., ad libram opus Amm. (o gospodinji), vitam ad certam rationis normam Ci., haec omnia ad rationem civitatis Ci., nec haec sunt rythmicorum aut musicorum acerrimā normā derigenda Ci. se ne sme uravnati po najstrožjem pravilu ritmike in glasbe, cum … tibi ad voluntatis interpretationem meae dirigenda tua sententia fuerit L., dir. ad alicuius arbitrium fugam Vell., omnia ad exactam regulam Sen. rh., ut ad ea iudicium dirigatur Q., ad exemplum virtutum omnium mens dirigenda Q., dir. principia rerum ad famam T., ad utilitatem vitae omnia consilia factaque nostra T.; z abl. limitationis (po čem?): utilitate officium magis quam humanitate Ci., honestate … derigenda utilitas est Ci.; z adv.: ita dirigantur angiportorum divisiones Vitr., iudex officium suum ita diriget, ut … Ulp. (Dig.). — Od tod adj. pt. pf. dīrēctus, bolje dērēctus 3, adv.

    1. vzravnan, raven, ravne smeri, v ravno smer, naravnost idoč (leteč): cornu magis derectum C. bolj raven = manj zapognjen, non tuba directi, non cornua aeris flexi O., ordo Ci., iter Ci., C. in (pren.) iter ad laudem Ci., via Ci., directos via quinque per arcus O. naravnost skozi … , dir. capillus Vitr. gladki = neskodrani, cuspis Sil. naravnost leteča, derecto corpore Sil. s pokončnim telesom, limes, litus Mel., ut contigui magis directioresque ictus fiant Quadr. ap. Gell. da bi … bolj zadevali in bolj naravnost šli, cervorum cursus directior, vulpeculae flexuosior Ambr., in directo Varr. = in directum Sen. ph. ali per directum Plin. v ravno smer, ibunt directe emissiones fulgurum Vulg., directius gubernare Ci.; adv. abl. dērēctō
    a) v ravno smer, naravnost: Ci.
    b) naravnost = brezpogojno: Ci., Sen. ph., Icti.

    2. occ.
    a) vodoraven, horizontalen: trabes derectae in solo collocantur C., der. materia C. podolžno položeni hlodi, der. paries Ci. ki pravokotno seka drugo (steno).
    b) navpičen, vertikalen: crates C., fossam derectis lateribus duxit C., locus … der. C. ali iugum dir. Mel. navpično strm, (Henna) ab omni aditu circumcisa atque derecta est Ci. navpično strma, directa in humum cornua Mel., derecte ad perpendiculum C.

    3. pren.
    a) naraven, odkritosrčen, prostodušen, preprost: percunctatio L., verba Ci. preproste, brez ovinkov, contio Iust. premi (neodvisni, direktni) govor (naspr. oratio obliqua), directe dicere Ci.
    b) strog: ratio, homo Ci.
  • dirimō -ere -ēmī -emptum (dis in emere)

    1. narazen spraviti (spravljati), ločiti, razločiti (razločevati), razkrojiti (razkrajati), (raz)deliti (kar je sicer organsko zvezano): Col., Plin., Val. Fl., Plin. iun. idr., corpus … , quod dirimi … non possit Ci., colos … , dirimi qui non queat Lucr., Sabinae mulieres … dirimere infestas acies, dirimere iras (= iratos) L., nox incertos victi victoresne essent diremit L., urbs Volturno flumine dirempta L. na dva dela razdeljeno, in conspectu steterunt dirimente (eos) amni L., dirempti fuerant medio amne L., duces parvā campi statione dirempti Lucan., a continenti urbem angustum fretum dirimit Cu., Alpes populos immanes dirimunt Mel., dir. iunctos olim perpetuo iugo colles Mel. predreti, spumea porrecti dirimentes terga profundi Stat.; pren.
    a) moderatione meliorum dirempti (Caecina et Metellus) T. razprta.
    b) glasove sodnikov (raz)ločiti: dir. sententias occīdentis et relegantis (za smrtno kazen in za izgon) Plin. iun.

    2. prekiniti, pretrgati, ustaviti, (z)motiti, zavreti (zavirati), preprečiti: suffragia Varr., colloquium C., sermonem, rem susceptam Ci., tempus Ci. storiti, da se kaj odloži na drug čas, comitia consularia L., senatum, actionem meam Plin. iun., nihil agi potuit dirimente magnitudine fluentorum Amm. zaradi (ovirajoče) visoke gladine vode; abs.: actum est de eo nihil; nox diremit Ci. ep. noč je vmes stopila; avgursko: augurium, auspicium dir. L. razveljaviti.

    3.
    a) kaj ukiniti, s čim prenehati: proelium Pl., C., S., V., L., Auct. b. Alx., T., aequis manibus pugnam L.
    b) kako zvezo, skupnost (raz)ločiti, razdružiti, razvezati, razpustiti, razdreti, razbiti, spodnesti, onemogočiti: veterem coniunctionem Ci., humani generis societatem Ci., officiorum societatem falsis criminibus Ci., societatem auxilii mutui L., concilia populi L., ea res consilium diremit S., dir. Pyrrhi pacem Q., quem motum mors Caesaris diremit T., dir. amicitias, adfinitatem, belli commercia T., coniugium Iuv., nuptias Suet., omnia inter duces Vell. vse vezi raztrgati.
    c) poravna(va)ti, pomiriti (pomirjati), razrešiti (razreševati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): controversiam Ci., litem O., simultates L., bellum Iuv., bellum inter Philippum et Aetolos L., duellum Formula ap. L., conubium L., certamen O., aemulationem inter duos T., consiliorum diversitatem T.

    Opomba: Pf. tudi dirempsi po Char.
  • dīripiō -ere -ripuī -reptum (dis in rapere)

    1.
    a) raztrga(va)ti, trgati, razkosa(va)ti: Lucr., Val. Fl., Pentheum Pl., artūs O., membra viri (= Penthei) manibus direpta nafandis O., Hippolyte infelix, … cum consternatis diripereris equis O., diripiunt dapes (Harpyiae) V.; pesn.: diripiunt fretum Stat.
    b) koga sem in tja trgati, vleči, vlačiti: differor, distrahor, diripior Pl.

    2. razdejati, uničiti: diripuere aras V., duo praecipua oppida … direpta sunt Suet.

    3. pren.
    a) odtrgati, iztrgati, strgati, (o meču) izdreti (izdirati): arma militibus sine caede … direpta H., d. vexillum Amm.; z abl.: funem litore, vaginā ensem V.; s praep.: a pectore vestem O., ex capite regni insigne Cu., ferrum a latere T.
    b) razgrabiti, (o)pleniti, upleniti, (o)ropati: domum, villas, patriam, patrimonium, fanum, portum, provincias Ci., civitates, impedimenta C., oppidum … ad diripiendum militibus concessit C., d. castra hostiliter, urbes L.; met.: d. Eburones C., Lusitanos N., socios T.; occ. ropajoč odvleči, proč zvleči, ugrabiti, nagrabiti: hereditatis diripiendae participes Ci., quas (res pulcherrimas) … ex tota Asia direptas in suum regnum congesserat Ci., ex horreis direptum frumentum Ci., d. magnum numerum frumenti commeatusque C., bona C., praedas bellicas S., aureum vellus Amm., aliquid ex illo naufragio Paul. (dig.).
    c) za kaj, za koga trgati se, puliti se: talos … , quos illi diripere coeperunt Q., d. Timagenem Sen. ph., te diripiunt potentiores per convivia Mart., Maeoniden … urbes diripiunt, matrem … ambo diripiunt flentes Stat.; v pass.: diripitur ille toto foro patronus Sen. ph.
  • diritto1

    A) agg.

    1. raven:
    strada diritta ravna cesta

    2. pokončen:
    alla sua età è diritto come un giovanotto pri njegovih letih je še zravnan kot mladenič

    3. desni (del telesa):
    lato diritto desna stran

    4. pravi; pošten, dober:
    la diritta via prava pot

    B) avv.

    1. nasproti

    2. naravnost (tudi pren.):
    andare diritto allo scopo iti naravnost k cilju

    C) m

    1. lice, prava, prednja stran:
    il diritto di una medaglia lice, prednja stran medalje
    prendere qcn. per il suo diritto pren. znati s kom ravnati
    per diritto e per traverso pren. na vse strani; na tak ali drugačen način

    2. tekstil prednja stran

    3. šport direktni udarec (pri tenisu)
  • dirk|a ženski spol (-e …) das Rennen; vožnja: die Wettfahrt; figurativno die Hetze; -rennen (cestna Straßenrennen, čez drn in strn Querfeldeinrennen, s tesnim izidom Kopf-an-Kopf-Rennen, vpreg Wagenrennen, avtomobilska Autorennen, etapna Etappenrennen, galopska Galopprennen, gorska Bergrennen, kasaška Trabrennen, kolesarska Radrennen, konjska Pferderennen, konjska z zaprekami Hindernisrennen, motociklistična Motorradrennen, šestdnevna Sechstagerennen, na travnati stezi Grasbahnrennen)
    neodločena dirka totes Rennen
    vodstvo dirke die Rennleitung
    dan dirke der Renntag
    figurativno der Wettlauf, das Wettrennen
    figurativno v dirki s časom im Wettlauf mit der Zeit