Franja

pljúštati -īm
1. pljuskati: pljušte valovi o obalu; napolju pljušti kiša
2. liti: pljušti kao iz kabla
3. ekspr. padati, deževati: pljušte batine, psovke, poljupci
4. teči: od toga mu pljušti voda na usta po tem se mu sline cedijo

pločevin|a ženski spol (-e …) das Blech (vrste: bakrena Kupferblech, bela Weißblech, bronasta Bronzeblech, cinkova Zinkblech, črna Schwarzblech, debela Grobblech, jeklena Stahlblech, kositrna Zinnblech, medna Messingblech, motna Mattblech, perforirana Lochblech, rebrasta Rippenblech, tanka Feinblech, transformatorska Transformatorenblech, valjana Walzblech, valovita Wellblech, železna Eisenblech; po funkciji pregradna Scheideblech, robna Begrenzungsblech, srednja Mittelblech, odbojna Prallblech, padalna Fallblech, vodilna Lenkblech); die Blechware, na čem: die Beblechung
obit s pločevino blechbeschlagen
škarje za pločevino die Blechschere
valjalni stroj za pločevino die Blechwalze

plomo moški spol svinec; svinčnik; svinčnica na ribiški mreži; svinčen pečat, plomba

fundición de plomo topilnica svinca
a plomo navpično
andar (ali ir) con pies de plomo preudarno in previdno se lotiti dela
caer a plomo pasti po vsej svoji dolžini
el sol caía a plomo bila je žgoča vročina

Plōtīnus -ī, m (Πλωτῖνος) Plotín, filozof eklektik iz 3. stoletja po Kr., utemeljitelj novoplatonizma, avtor spisov, zbranih pod naslovom Enneades.

plough² [pláu]

1. prehodni glagol
britanska angleščina orati, preorati; plužiti, brazditi
figurativno utirati pot
navtika brazditi, sekati valove (ladja)
sleng vreči pri izpitu

2. neprehodni glagol
orati, plužiti, brazdati; truditi se, mučiti se, prebijati se
sleng pasti pri izpitu

to plough a lonely furrow opravljati svoje delo sam
to plough the sands mučiti se zaman
to plough the sea ploviti po morju
to plough ahead neutrudno delati naprej, počasi napredovati
to plough back obogatiti zemljo (s travo, deteljo), figurativno ponovno vložiti dobiček v podjetje
to plough out izkopati, preorati
to plough under podorati, spodkopati
to plough up zorati
to plough through prebijati se skozi, prebiti se
to plough one's way utirati si pot

pluma ženski spol pero; perje; peresna cev, tulec; pisalno pero, jekleno pero; figurativno stil; pisatelj; perorisba; ljudsko premoženje, bogastvo; domače prdec

pluma de acero, pluma metálica pisalno (jekleno, kovinsko) pero
pluma de ave ptičje pero
pluma de dibujo risalno pero
pluma estilográfica, pluma fuente nalivno pero
pluma Redis redis pero
pluma para redondilla pero za okroglo pisavo
buena pluma dober pisatelj
dibujo a pluma perorisba
como una pluma peresno lahek
de la mano y pluma lastnoročno napisan (podpisan)
dejar correr la pluma pisati brez premisleka
escribir al correr de la pluma (ali a vuela pluma) hitro pisati
hacer a pluma y a pelo spreten, za vse poraben biti; na mestu se odločiti
llevar la pluma a uno pisati po diktatu neke osebe
saber un poco de pluma imeti nekaj izobrazbe
tener pluma bogat biti
plumas de adorno okrasna (nakitna) peresa
sombrero de plumas klobuk s peresom
dejar las plumas vstati iz postelje
mudar las plumas goliti se (ptiči)
vestirse de plumas ajenas (o)krasiti se s tujim perjem

plūs, plūris, pl. plūres, plūra, komp. k multus (iz *plēos, *plĕos; prim. skr. prāyaḥ več, gr. πλείων, πλεῖον, eol., dor. πλήων, homersko πλέων, πλέον, lezboško πλέες, kretsko πλιες; gl. plēnus)

I.

1. sg. plūs več, kot subst. n. večji del, večina, večina primerov, večinoma, povečini: tantum et plus etiam mihi deberet Ci., quod plus est Ci.; z gen. quantitatis: plus doloris capere C., plus virium habere N., Ci., uno (za enega) plus Tuscorum cecidisse in acie L., non plus habuit secum quam XXX de suis N. ne večje množice, ne več mož, plus facere quam pollicitus esset C.; v acc. adv.: plus dolere Ci., plus posse, valere Ci., C., videre plus quam semel Ci., ab urbe plus quam X dies aberat Ci., plus minus Hirt. približno, plus minusve quam … Pl., Ter., Q. več ali manj kot … ; pri imenih (nomina): perfidia plus quam (več kot, bolj kot) Punica L., confiteor eos plus quam parricidas esse Ci.; z abl. comparationis: plus nimio H. (več kot) preveč, preko vseh meja; pri števnikih večinoma brez quam: plus mille (več kot tisoč) capti L.; v gen. pretii: pluris (dražje) emere, pluris esse Ci. več vreden biti, več stati, pluris facere, putare, aestimare Ci. (idr.) višje (bolj) ceniti; redkeje v abl. pretii: plure vendunt Luc. fr., plure altero tanto Pl. fr., plure vēnit Ci. fr.

2. pl. plūrēs (m, f), plūra (redko plūria, n), toda gen. plūrium (naspr. pauci, aliqui, singuli, unus)
a) več njih, številnejši (s komparativnim pomenom): unus praedones plures cepit quam omnes antea Ci., primo XV milia, postea plures C.; subst.: quid plura (sc. dicam)? Ci. čemu (zakaj) (še) več besed? čemu (zakaj) (še) dalje govoriti o tem? kaj bi še dalje (še več) govoril? = na kratko, skratka = ne plura (sc. dicam) Plin., plures armati N. v večjem številu, številnejši, pluribus verbis persequi N. ali (samo) pluribus exsequi Ph. obširneje, displicuit pluribus N. večini; plures (naspr. pauciores, gr. οἱ ὀλίγοι = imenitniki, plemiči, bojarji) = drhal, množica: Pl.; evfem. (= gr. οἱ πλείονες) umrli, pokojniki: se ad plūrēs penetrare Pl. ali ad plures abire Petr. = umreti.
b) več (mnogo, veliko) njih, mnogi (če nasprotje ni izrecno omenjeno): plures vestrum Cu., plurium annorum indutiae L., plura castella pariter temptaverat C., pluribus praesentibus eam rem iactari nolebat Ci. —

II. superl. plūrimus 3 (tvorjen iz komp. plūs s superl. pripono -imus) največ, zelo veliko; zelo obilen (velik), premnog; pl. sprva adj.: qui optimam navem, plurimos nautas haberet Ci.; toda elativ: plurimi (premnogi) versūs Ci., plurimis verbis Ci. zelo (nadvse) obširno, quam plurimas serpentes colligi iubet N. kar največ, kolikor mogoče; potem subst. največ, zelo veliko njih, večina: huius sententiam plurimi sunt secuti N., nonnulla ab imperatore miles, plurima vero fortuna vindicat N., ut illi quam plurimi deberent S. Pri pesnikih v sg. (toda le pri kolekt.): plurima praeda Pl., (sc. bos) cui plurima cervix V. zelo obilen, zelo debel, quā plurimus erit (sc. fons) O. najobilneje (najbogateje) (pri)vre na dan, plurima quā silva est O. najgostejši, collis V. zelo velik, plurima lecta rosa est O. premnoge rože, per plurimum laborem H., plurima flammas Aetna vomit O. največi del (= večina) Etne, plurima luna Mart. polna luna; o osebah: in toto plurimus orbe legor O. široko po svetu, daleč po svetu, širom sveta, širom po svetu; toda plurimus in Iunonis honorem H. posebno vnet častilec Junone. Subst. plūrimum -ī, n zelo (prav) veliko, največ, največi del; z gen. quantitatis: in armis plurimum studii consumebat N., plurimum gravitatis Ci., virtutum Q., mali Sen. ph., plurimum quantum favoris Fl. (zelo) zelo veliko naklonjenosti; z gen. pretii pri glagolih čislanja (cenjenja): plurimi aliquem facere Ci., N., quod plurimi est Ci.; z abl. pretii pri glag. trgovanja oz. kupovanja: quam plurimo vendere, vēnire Ci. kar najdražje; adv. acc. sg. plūrimum

1. največ, zelo (prav) veliko, premnogo: ut te plurimum diligam Ci., cui plurimum credebat Cu., plurimum intererat Ci., ut plurimum tussiat Petr.

2. kvečjemu: diebus plurimum novem Plin., datur ad leniter molliendam alvum plurimum drachma una, modice IIII obolis Plin.

3. največ, večidel, večinoma, povečini, zvečine: plurimum Cypri vixit N., domum ire pergam; ibi plurimum est Ter.

Opomba: Star. superl. plīsimus ali plūsimus: plisima, plurima Fest., f[o]edesum foederum, plusima plurima, meliosem meliorem Varr.

pluta samostalnik
(material) ▸ parafaPoznavalec vina ne bo cenil vina le zato, ker je bilo zaprto s pluto, ampak predvsem zaradi kakovosti. ▸ A borok ismerője nem azért fogja nagyra értékelni a bort, mert parafával zárták le, hanem elsősorban a minősége miatt.
Hrast plutovec je za pluto mogoče prvič uporabiti šele po 25 do 30 letih. ▸ A parafatölgyet csak 25–30 év után lehet először parafakitermelésre használni.

Plūtarchus -ī, m (Πλούταρχος) Plútarh, grški pisec, zgodovinar in filozof iz Hajroneje v Bojotiji, živel 46—120 po Kr.: Gell.

plúti to navigate; to sail; to voyage

plúti ob obali to coast; to hug the coast
plúti po morju to sail the sea, pesniško to plough the sea
brod redno plove po reki the ferryboat plies the river

pluviālis -e (pluvia) deževen, dèžen: aqua Cels., Sen. ph. idr. deževnica (naspr. aqua fontana), aquae O., Ambr., sidus O., Haedi, auster V., fungi O. po deževju zrasle gobe. — Adv. pluviāliter kakor dež: Isid.

pobég evasión f ; huida f ; fuga f

poskus pobega tentativa f de fuga
pobeg (voznika) po nesreči fuga en caso de accidente

pobégel runaway

(z doma) pobégli parček runaway couple
poroka pobéglega parčka runaway marriage
pobégel konj runaway horse
pobégel vojak (dezerter) runaway soldier
pobégli voznik (po nesreči) hit-and-run driver
nesreča, ki jo zakrivi pobégli voznik hit-andrun accident

pobésiti (-im) | pobéšati (-am)

A) perf., imperf.

1. (obesiti) impiccare, appendere

2. (povesiti) abbassare; chinare:
pobesiti oči abbassare gli occhi, lo sguardo

B) pobésiti se (-im se) | pobéšati se (-am se) perf., imperf. refl. abbassarsi, chinarsi; pren. sgonfiarsi:
po blamaži se mu je greben pobesil dopo la brutta figura che ha fatto si è sgonfiato

pobírati (-am) | pobráti (-bêrem)

A) imperf., perf.

1. raccogliere, cogliere; prendere, togliere:
pobirati krompir raccogliere le patate
pobrati s tal raccogliere da terra
pren. pobirati kostanj iz žerjavice togliere le castagne dal fuoco
pobirati kmetom živino prendere il bestiame ai contadini
pren. pobirati plodove svojega truda cogliere il frutto dei propri sforzi

2. raccogliere; fare incetta, raccolta; riscuotere:
pobirati papir fare raccolta della carta (straccia)
pobirati prostovoljne prispevke fare una colletta
pobirati davke riscuotere le tasse

3. pren. mietere, far deperire, uccidere, stroncare, distruggere, divorare:
epidemija, ki je pobrala tudi najkrepkejše ljudi un'epidemia che mietè anche i più forti
jetika jo pobira va deperendo per la tisi

4. žarg. (dosegati, doseči) conquistare:
pobirati uspeh za uspehom conquistare un successo dopo l'altro

5.
pobirati jo andare, camminare veloce, andarsene
pobrati jo andarsene, battersela

6. pog. (porabiti, zasesti) occupare:
omare poberejo preveč prostora gli armadi occupano troppo spazio

7. pren. (vzeti za moža, ženo) prendere:
zakaj bi morala pobrati prav njega? e perché dovrei prendere proprio lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
misliš, da denar na cesti pobiram credi che i soldi mi caschino dal cielo?
pren. pobirati drobtine raccogliere le briciole
pren. pobirati ostanke za drugim contentarsi dei rimasugli altrui
pren. pobirati samo smetano vivere come un pascià, passarsela bene
sonce pobira sneg il sole scioglie la neve
pren. pobirati svoje ude in kosti alzarsi a fatica
pren. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom di uomini così ce n'è ormai pochi
obrt. pobirati, pobrati petlje raccogliere le maglie
med. pobrati šive po operaciji togliere i punti dopo l'operazione
pren. če boš še tako pil, te bo kmalu hudič pobral se non la smetti di bere, creperai presto
pren. vse bo vrag pobral andrà tutto in malora
pren. gora je spet pobrala dvoje življenj la montagna ha mietuto due nuove vittime
umakni se, drugače boš še katero pobral togliti dai piedi, se no rischi di buscarle
pren. besede je pobral s tvojih ust le parole le ha sentite da te
pren. noč ga je pobrala sparì nella notte
pren. pobrati k vojakom arruolare
pren. pobrati melodijo ricordare la melodia
pren. pobrati rokavico raccogliere il guanto di sfida
pren. pobrati pete battersela, alzare i tacchi
pren. pobrati šila in kopita far fagotto e andarsene
pobirati klasje spigolare
pobirati kokone sbozzolare
pobirati kokone z vej sfrascare
pobirati prispevke questuare

B) pobírati se (-am se) | pobráti se (-bérem se) imperf., perf. refl.

1. alzarsi, rizzarsi

2. (oditi) andarsene, togliersi di torno

3. pog. riprendersi

pobočj|e [ó] srednji spol (-a …) der Hang (ekstremno Extremhang, extremer Skihang, južno Südhang, nasprotno Gegenhang, odvetrno/zavetrno Leehang, privetrno Luvhang, plazovito Lawinenhang, severno Nordhang, travnato Grashang, vzhodno Osthang, zahodno Westhang), der Abhang, Berghang, die Berglehne
… pobočja Hang- (lega/ekspozicija die Hangexposition, die Hangrichtung, nagib die Hangneigung, površje die Hangfläche, razbremenitev die Hangentladung, vznožje der Hangfuß)
navzdol/navzgor po pobočju hangabwärts/hangaufwärts
poprek čez pobočje quer zum Hang
vzporeden s pobočjem hangparallel
pravokoten na pobočje senkrecht auf/zum Hang
geografija celinsko pobočje der Kontinentalabhang
prepadno pobočje der Bergabsturz
gradbeništvo, arhitektura (brežina) die Böschung
naklon pobočja der Gleithang
na pobočju in Schräglage

pobóčje slope; side of a hill; incline

vzpenjati se po pobóčju to climb up a slope

pobóčje (-a) n geogr. versante, declivio, fianco, pendio, china, costa; spiovente:
pobočje hriba fianchi del monte
zahodno, vzhodno pobočje il versante occidentale, orientale
spustiti se po pobočju scendere per la china

pobóžati to caress; (žival) to stroke; (potrepljati) to pat

pobóžati mačko po hrbtu to stroke a cat's back

pobrkljáti (-ám) perf. ➞ brkljati

1. trafficare, darsi da fare:
pobrkljati okrog hiše darsi da fare attorno alla casa

2. rovistare, frugare:
pobrkljati po torbici frugare nella borsetta