Franja

tisočéro

A) adv. mille volte

B) tisočéro numer. inv.

1. mille (unità)

2. pren. mille, una massa, un'infinità:
na vrh (gore) se je v zadnjih letih povzpelo tisočero planincev negli ultimi anni la cima è stata scalata da una massa, un'infinità di escursionisti

tisočletj|e [é] srednji spol (-a …) das Jahrtausend, das Millenium
prehod v novo tisočletje die Jahrtausendwende

tísti, tísta, tísto (pridevniško rabljen) ese, esa, eso; aquel, aquella, aquello

tisti dan aquel día; (samostalniško rabljen) ése, ésa; aquél, aquélla
v tistih časih en aquellos tiempos

tísti (-a -o)

A) adj.

1. quello:
tisti človek tam je moj stric quel signore là è mio zio

2. (za izražanje časovne odmaknjenosti) quello:
v tistih časih a quei tempi

3. (za izražanje, da se je o čem še prej govorilo) quello:
kako je s tisto vašo zadevo com'è andata a finire quella sua faccenda?
pospeševati razvoj tistih dejavnosti, ki se kmalu rentirajo incentivare lo sviluppo di quelle attività che sono redditizie a breve termine

4. (za poudarjanje pomena besede) quello:
zaradi tistih nekaj tolarjev sta se sprla hanno litigato per quei due soldi

B) tísti (-a -o) pron.

1. quello (-a):
tisti tam je naš prijatelj quello là è un nostro amico

2. (za izražanje osebe ali stvari, ki jo določa odvisnik) quello; colui, colei che (pl. coloro che); chi:
misli na tiste, ki stradajo pensa a quelli che non hanno da mangiare, pensa a chi non ha da mangiare

3. (za izražanje osebe ali stvari, ki se noče ali ne more imenovati) quello, quella; quel tale, quella tale; quella cosa:
ves večer je silil vanjo tisti, kako se že piše tutta la sera le stava addosso quel tale, com'è che si chiama
evf. samo na tisto misliš pensi solo a quella cosa, a quello
pren. imeti jo za eno od tistih ritenerla una di quelle, una donnina allegra
gospodar je, tisto pa, tisto è un buon padrone, non c'è che dire
hvala za vse! Dajte no, kaj bi tisto! grazie di tutto! Ma si figuri!
PREGOVORI:
tistega pesem pojem, čigar kruh jem chiamo babbo chi mi dà pane; chi mi da da mangiar tengo da quello

tiščanj|e srednji spol (-a …) das Druckgefühl, der Druckschmerz; das Drücken (v želodcu Magendrücken)
tiščanje v prsih die Brustbeklemmung
tiščanje na potrebo der -drang, -zwang
(na mokrenje Harndrang, Harnzwang, na veliko potrebo der Stuhldrang)

tiščánje pression ženski spol , presse ženski spol , poussée ženski spol ; nécessité ženski spol , besoin moški spol

tiščanje v prsih oppression ženski spol de poitrine, poitrine ženski spol oppressée
tiščanje v želodcu pesanteur ženski spol (ali lourdeur ženski spol) d'estomac

tiščánje presión f ; opresión f

tiščanje na vodo (uriniranje) necesidad f apremiante de hacer aguas
tiščanje v prsih opresión de pecho
tiščanje v želodcu pesadez f de estómago

tišč|ati¹ (-im)

1. drücken (navzdol hinunterdrücken, herabdrücken), pressen
tiščati skupaj zusammendrücken, zusammenpressen, dve stvari: [aneinanderdrücken] aneinander drücken, [aneinanderpressen] aneinander pressen, oči: zusammenkneifen, zupressen, zuhalten
tiščati ob tla niederhalten

2. (vtikati) stecken
figurativno tiščati glavo v pesek den Kopf in den Sand stecken

3. (riniti) drängen

4.
tiščati si ušesa sich die Ohren zuhalten

tišč|ati² (-i)

1. čevelj, želodec, skrbi: drücken; den Druck spüren (močno ga tišči v želodcu er spürt einen starken Druck im Magen)

2.
tiščati v grlu koga (jemandem) den Hals abschnüren

3.
tiščati na potrebo Harnzwang/Stuhldrang verspüren
tišči me ich [muß] muss mal

tiščáti presser, pousser, serrer

denar tiščati (familiarno) être dur à la détente
pest tiščati serrer le poing
tiščati v koga (figurativno) importuner, ennuyer quelqu'un, poursuivre quelqu'un de ses importunités, (z vprašanji) importuner quelqu'un par des questions, presser quelqu'un de questions
naprej se tiščati se pousser en avant, jouer des coudes
tiščati se koga se cramponner, s'accrocher à quelqu'un
peči se tiščati ne pas quitter le coin du feu, se calfeutrer, se claquemurer
v srcu me tišči j'ai le cœur oppressé
tiščati si ušesa se boucher les oreilles

tiščáti (-ím)

A) imperf.

1. premere; spingere:
tiščati vrata spingere la porta

2. stringere, tenere stretto; tenere:
tiščati glavo med rameni stringere la testa fra le spalle
tiščati otroka na prsi stringere il bambino al petto
tiščati v roki denar stringere, tenere i soldi in mano
tiščati pesti stringere i pugni

3. ekst. (tudi impers.) stringere, essere stretto; pesare, sentire un peso:
čevlji me tiščijo le scarpe mi sono strette
v želodcu me tišči sento un peso sullo stomaco

4. fare ressa, accalcarsi, spingere:
publika je tiščala k izhodu il pubblico spingeva verso l'uscita

5. pren. stare addosso a qcn.

6. pren. gravare, opprimere:
ljudi tiščijo davki la gente è gravata dalle tasse
tiščati na potrebo dover andare di corpo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tiščati denar esser tirchio, avaro
tiščati glavo v pesek tenere, mettere la testa nella sabbia
tiščati glavo v knjige immergersi nella lettura, nello studio
tiščati glave skupaj sussurrarsi, starsene insieme
obljubiti, a tiščati figo v žepu non intendere mantenere la promessa
v vsako reč tišči svoj nos ficca il naso dappertutto
tiščati oči in ušesa essere sordo e cieco, non sentir ragione
tiščati pesti za koga fare il tifo per qcn.
tiščati v ospredje mettersi in mostra, farsi avanti

B) tiščáti se (-ím se) imperf. refl.

1. accalcarsi, serrarsi addosso

2. stare, essere vicino, essere accanto:
tiščati se doma starsene, rimanere a casa
tiščati se skupaj stare curvo, accovacciato

tiščáti (k tlom) oprimir ; (o čevlju) apretar

tiščati v koga (fig) pedir a alg a/c con urgencia
tiščati pest apretar el puño
tiščalo me je v srcu se me oprimía el corazón
tiščati se česa agarrarse a a/c, aferrarse a a/c
tiščati si ušesa taparse los oídos

tišína silence; (globoka) stillness, pesniško still; hush; (mir) quiet, quietness; calm

tišína! silence!, stop that noise!, stop talking!
popolna, mrtvaška, grobna tišína dead silence, dead calm
v globoki nočni tišíni in the dead of the night
v nočni tišíni in the still (ali in the hush) of night
globoka tišína a deep silence, a breathless silence

tišína (-e)

A) f silenzio; quiete, calma:
nastala, zavladala je tišina, da bi slišal šivanko pasti si fece un silenzio di tomba, non si sarebbe sentita volare una mosca
pretrgati tišino rompere il silenzio
delati v tišini lavorare in silenzio
gluha, grobna, smrtna tišina silenzio di tomba
mučna, popolna tišina silenzio glaciale, assoluto

B) tišína inter. silenzio; zitto, zitti

Titan samostalnik
1. astronomija (Saturnov satelit) ▸ Titán

2. (mitološko bitje) ▸ titán
Iz te gorske utrdbe so bratje kljubovali napadom Kronosa, ki so mu v strahovitem spopadu pomagali tudi njegovi bratje Titani. ▸ Ebben a hegyvidéki erődben küzdöttek a fiútestvérek Kronosz támadásai ellen, akit ebben a szörnyű összecsapásban támogattak bátyjai, a titánok is.

tja

1. kam: hin, dorthin, dort … hin
tja dol/gor/noter hinunter/hinauf/hinein, dorthinunter/dorthinauf/ dorthinein
tja (preko) hinüber
tja do bis hin zu
hin- (iti hingehen, moči hinkönnen, morati hinsollen, hinmüssen, naročiti, naj pride hinbestellen, obesiti hinhängen, peljati hinfahren, hinbringen, plavati hinschwimmen, pogledati hinschauen, pohiteti hineilen, poleteti/zleteti hinfliegen, pomakniti hinrücken, poslati hinschicken, potisniti/poriniti hinschieben, potovati hinreisen, priti hingeraten, hingelangen, hinkommen, pustiti hinlassen, smeti hindürfen, spadati hingehören, spraviti hinschaffen, spremiti/pospremiti hinbegleiten); Hin- (pohod der Hinmarsch, polet der Hinflug, pot der Hinweg, potovanje die Hinreise)
tja grede auf dem Hinweg, auf der Hinreise, auf der Hinfahrt
tja in nazaj hin und zurück
tja in nazaj grede auf dem Hin- und Rückweg, auf der Hin- und Rückfahrt

2.
tja in tja/tja pa tja zu der und der Stelle

3.
tja do/v bis zu/in

4.
sem in tja hin und her, herum-
(porivati herumschubsen), hinundher- (voziti se hinundherfahren), več ljudi, stvari: durcheinander- (letati [durcheinanderlaufen] durcheinander laufen, [durcheinanderdrängen] durcheinander drängen)
sem pa tja dann und wann, ab und zu, hin und wieder ➞ → semintja, sempatja

5.
tja v tri dni/tja v en dan in die blaue Gegend hinein, govoriti: daherreden, živeti: dahinleben
| ➞ → tjavdan, tjavendan

tjà adv.

1. lì, là; knjiž. colà (izraža kraj, cilj premikanja; tam):
položi knjige tja i libri mettili là
plašč spravi tja, kjer je bil prej metti il cappotto là dov'era prima
vidi se tja do morja si vede lontano là, fino al mare

2. pren. (izraža približnost trajanja) verso, fino a:
vrnil se bo tja na zimo tornerà verso l'inverno
peli smo tja pozno v noč cantammo fino a tarda notte

3. sem in tja qua e là:
nihati sem in tja oscillare, ballonzolare qua e là

4. tja in tja, tja pa tja (izraža cilj premikanja, ki se noče ali ne more imenovati) in quello e quell'altro posto:
beseda sem, beseda tja in prišlo je do pretepa una parola tirò l'altra finché non si azzuffarono
zamera sem, zamera tja, to bi ji morali povedati può anche offendersi, ma glielo devi dire
sem in tja se zgodi kaj zanimivega di tanto in tanto succede qualcosa di interessante
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti tja v en dan vivere alla giornata
govoriti tja v tri dni spararle grosse
živeti tja v tri dni vivacchiare alla meno peggio

tjavdan in den Tag hinein, (v neznano) izlet ipd.: ins Blaue hinein
živeti tjavdan in den Tag hinein leben
življenje tjavdan das In-den-Tag-hinein-Leben

tkanína (-e) f tessuto, stoffa:
bombažna, lanena, svilena, volnena, žametna tkanina tessuto di cotone, di lino, di seta, di lana, di velluto
debela, fina, groba, lahka, mehka, trpežna tkanina stoffa grossa, fine, ruvida, leggera, soffice, resistente
gosta, redka, tanka tkanina stoffa folta, rada, fine
barvanje, kemično čiščenje, impregniranje, škrobljenje tkanine coloratura, lavatura a secco, impregnazione, inamidatura del tessuto
sintetične tkanine tessuti sintetici
potiskana tkanina tessuto stampato
tkanina v atlasovi, keprovi, platneni vezavi raso, diagonale, tela

tkanína tejido m

napaka v tkanini falta f en el tejido
mrežasta (svilena, tiskana) tkanina tejido de malla (de seda, estampado)