Franja

zazvenéti (-ím) perf.

1. suonare, risuonare:
glasen smeh je zazvenel po dvorani una sonora risata risuonò nella sala

2. risuonare armoniosamente; risuonare, suonare:
njegove besede so zazvenele očitajoče, porogljivo le sue parole suonarono come rimprovero, sarcastiche

3. pren. essere avvertibile, percepibile; avvertirsi:
v njegovem glasu je zazvenel posmeh nella sua voce si avvertiva l'irrisione

4. (dobiti občutek kot pri zvočni zaznavi) risuonare, rintronare:
impers. od udarca mu je zazvenelo v glavi dal colpo si sentì rintronare la testa

zazvoníti (-ím) perf. ➞ zvoniti

1. suonare, risuonare (campana, campanello)

2. suonare (la fine):
zazvoniti konec pouka suonare la fine della lezione
zazvoniti k maši suonare per la messa

3. risuonare, squillare; sferragliare:
zazvoniti s ključi sferragliare con le chiavi
impers. zazvonilo mu je v glavi sentì suonare in testa
rel. zazvoniti avemarijo suonare l'Avemmaria
zazvoniti jutranjico suonare l'Angelus (al mattino)

zažuboréti (-ím) perf.

1. zampillare, gorgogliare

2. percepirsi; avvertirsi; risuonare:
iz sosednje sobe je zažuborela violina dalla stanza accanto risuonavano le note del violino

3. pren. cinguettare, dire cinguettando

zbezljáti (-ám) perf.

1. correre qua e là; scappare; pog. correre via

2. pren. impazzire:
kazalci merilnika hitrosti so zbezljali le lancette del tachimetro erano impazzite
cene so zbezljale i prezzi sono impazziti

3. pog. pren. sfrenarsi, scatenarsi (specie sessualmente)

zbíjati (deske) joindre (en frappant), assembler ; (dno) défoncer ; (žogo) lancer

zbijati šale faire des farces (ali le farceur, le pitre, le facétieux), se livrer à des facéties (ali à des bouffonneries), dire des balivernes, familiarno baliverner
zbijati cene rabattre sur le prix, marchander, chercher à obtenir une réduction (ali une diminution) de prix

zbíjati (-am) | zbíti (-bíjem) imperf., perf.

1. inchiodare, fermare (con chiodi); mettere insieme:
zbijati podplate inchiodare le suole

2. battere, pestare:
zbijati zemljo battere, compattare la terra

3. buttar giù:
veter je zbijal klobuke z glav il vento buttava giù i cappelli

4. (zniževati, znižati) abbassare, sminuire, far calare:
zbijati cene abbassare i prezzi
zbijati vročino z antipiretiki far calare la febbre con gli antipiretici

5. šport. bocciare

6. zbiti (pešca, kolesarja) investire

7. pren. (zelo utruditi) spossare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zbijati dovtipe, šale raccontare barzellette
zbiti koga, da obleži nezavesten bastonare qcn. fino a fargli perdere i sensi
pog. zaleteti se in zbiti avtomobil andare a sbattere (contro un albero, un muro ecc.) e sfasciare l'auto
zbiti ljudi v vagone stivare la gente nei vagoni
šport. zbiti nasprotnikovo kroglo bocciare la palla dell'avversario

zbíti (z žeblji) clouer

iz rok zbiti faire tomber quelque chose des mains de quelqu'un (d'un coup de poing…)
zbiti ceno rabattre sur le prix, réduire (ali diminuer) le prix

zbodljáj (-a) f

1. puntura:
zbodljaj z iglo puntura di spillo

2. fitta, trafittura:
zbodljaj med rebri una trafittura fra le costole

3. pren. morso (di invidia); pog. spina

4. pren. frizzo, parola mordace; knjiž. strale

zbudíti (r)éveiller ; figurativno (spomine) évoquer, rappeler, remémorer ; (strah, zaupanje) inspirer, faire naître, susciter ; (čustva) éveiller, provoquer

pozornost zbuditi attirer l'attention, faire sensation
zbuditi se se réveiller, s'éveiller
ni ga mogoče zbuditi on n'arrive pas à le réveiller

zdàj maintenant, à présent

do zdaj jusqu'à maintenant (ali à présent), jusqu'ici
od zdaj naprej à partir de maintenant, à partir de ce moment, dorénavant, désormais
že zdaj dès maintenant, dès à présent
za zdaj pour le moment (ali l'instant)
zdaj … zdaj … tantôt … tantôt…
zdaj pa zdaj de temps en temps, de temps à autre
zdaj tu, zdaj tam par-ci, par-là, çà et là, ici et là

zdàj

A) adv.

1. adesso, ora; poc'anzi:
ura je zdaj točno enajst adesso sono le undici in punto
zdaj je bil tu era qui poc'anzi

2. (izraža, da se je dejanje godilo v preteklosti) ormai:
zaslutil je nevarnost, toda zdaj ni bilo časa za umik presentiva il pericolo, ma ormai era troppo tardi per ritirarsi

3. (poudarja zahtevo) ora:
zdaj pa povej, kod si hodil tako dolgo e ora dimmi dove sei stato tutto questo tempo

4. pren. (izraža nasprotje s povedanim) adesso, ancora; poi:
tako mislim jaz, vi naredite zdaj, kakor vam drago così la penso io, voi poi fate come vi pare
si zdaj pomirjen? adesso hai il cuore in pace?
še zdaj ne verjameš? ancora non credi?

5. zdaj ... zdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora... ora:
pesem je zdaj žalostna, zdaj vesela la canzone è ora triste, ora allegra

6. zdaj zdaj (izraža, da se bo dejanje zgodilo v bližnji prihodnosti) or ora, a momenti; stare per, essere sul punto di:
zdaj zdaj bomo doma a momenti siamo a casa
zdaj zdaj se bo zgrudil sta per svenire

7. zdaj ko ora che, dal momento che:
zdaj ko smo dobili denar, bomo poravnali dolgove dal momento che abbiamo i soldi salderemo i debiti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj ali nikoli ora o mai più
mislil je že, da bo postal šef, zdaj pa nič era già sicuro di esser promosso capo, e invece niente
kaj pa zdaj? e ora?
za zdaj (trenutno) per ora, per adesso
že zdaj fin d'adesso
zdaj pa smo res v kaši! adesso sì che stiamo freschi!
zdaj se začnejo zapleti qui comincia il bello
zdaj se pa pokaži! qui ti voglio!, qui ti volevo!

B) inter. (izraža trenutek, v katerem naj se dejanje zgodi) via:
pripravljeni, pozor, zdaj! attenzione, pronti, via!

zdéti se sembler, paraître, avoir l'air de

kakor se zdi à ce qu'il semble (ali paraît)
kakor se vam zdi à votre idée (ali gré, guise), comme bon vous semble
zdi se, da on dirait (ali il semble) que (+ ind.)
zdi se, da ga je strah il semble avoir peur, on dirait qu'il a peur, il a l'air d'avoir peur
samo tako se zdi ce n'est qu'une apparence (ali un trompe-l'œil)
znan se mi zdi il me semble que je le connais
kaj se vam zdi? quel est votre avis?

zdéti se parecer

kot se zdi a lo que parece
zdi se, da je utrujen parece estar cansado
zdi se, da tega ne vedó parecen no saberlo
kaj se ti zdi? ¿qué te parece?
kakor se Vam zdi como le parezca
ne zdi se mi slabó no me parece mal
kako se ti zdi kravata? ¿qué te parece esta corbata?

zdivjáti (-ám) perf.

1. inselvatichirsi

2. pren. lussureggiare, crescere disordinatamante (di piante)

3. imbizzarrire

4. galoppare via

5. impazzire, sfrenarsi, rompere tutti i freni; montare sulle furie:
v vojni ljudje zdivjajo in guerra gli uomini rompono tutti i freni
zdivjati v strašni jezi montare su tutte le furie

6. pren. (pojaviti se z veliko silo) scatenarsi, sfrenarsi (di uragano, temporale)

zdrápati (-am) perf.

1. pren. (poškodovati, uničiti) danneggiare, dissestare:
deževje je zdrapalo cesto le piogge hanno dissestato la strada

2. nareč. (scefrati) rompere, stracciare, logorare

zdràv bien portant, en bonne santé; sain ; (koristen zdravju) salubre, salutaire

zdrav ko riba biti être plein de santé, respirer la santé, se porter comme un charme
zdrav biti être en bonne santé (ali bien portant), aller bien, se bien porter
imeti zdravo pamet avoir du bon sens (ali le sens commun)
čil in zdrav sain et sauf
zdrav na telesu in duhu sain de corps et d'esprit
zdravo podnebje climat moški spol sain (ali salubre)
zdrava prehrana nourriture saine
zdravi zobje dents saines
zdrav(o)! (pozdrav) salut!, bonjour!, au revoir!
ostanite zdravi! portez-vous bien!

zdravílo (-a) n

1. medicina, medicinale, medicamento, farmaco, rimedio:
predpisati zdravila prescrivere medicine
jemati zdravila prendere le medicine
delovanje, učinkovanje zdravila azione, effetto della medicina
blago, močno, učinkovito zdravilo una medicina leggera, potente, efficace
zdravilo proti kašlju rimedio contro la tosse
zdravilo za pomirjanje živcev calmante, sedativo
zdravilo za srce cardiotonico, cordiale
zdravilo za oči gocce per gli occhi, collirio
domača zdravila farmaci casalinghi
magistralno zdravilo galenico magistrale
oficinalno zdravilo farmaco, preparato officinale
peroralno zdravilo medicina perorale
zdravilo za notranjo, zunanjo uporabo medicina per uso interno, esterno
zdravilo proti krčem antispastico
zdravilo proti revmi antireumatico
zdravilo proti vnetjem, proti vročini antiflogistico, antipiretico

2. pren. medicina, rimedio; balsamo:
čudežno zdravilo toccasana

zdráviti (-im)

A) imperf. curare; trattare (medicalmente); guarire; medicare:
zdraviti bolnike curare i malati
otroka zdraviti z antibiotiki curare il bambino con antibiotici
zdraviti rano curare, medicare la ferita
pren. zdraviti mačka riprendersi dalla sbornia
pren. zdraviti vojne rane curare, eliminare le ferite inferte dalla guerra
bolje je preprečevati kot zdraviti prevenire è meglio che curare

B) zdráviti se (-im se) imperf. refl. curarsi; essere in cura:
zdraviti se v bolnišnici essere in cura all'ospedale
zdraviti se s čajem, z dieto, z oblogami curarsi con tisane, con una dieta, con impacchi

zdrávje salud f

na zdravje! ¡salud!
na Vaše zdravje! ¡a su salud!
kipeč od zdravja rebosante de salud; de pujante salud
zdravju škodljiv nocivo (ali perjudicial) a la salud
biti pri dobrem zdravju tener (ali disfrutar de) buena salud
kako kaj (Vaše) zdravje? ¿cómo está de (ali cómo le va) su salud?
kipeti od zdravja rebosar salud, vender salud
piti komu na zdravje beber a la salud de alg

zdravník médecin moški spol , docteur moški spol, familiarno toubib moški spol

hišni zdravnik médecin de famille
ladijski zdravnik médecin de bord
sodni zdravnik médecin-légiste
zdravnik specialist (médecin) spécialiste moški spol
splošni zdravnik médecin de (ali docteur en) médecine générale
šolski zdravnik médecin scolaire, médecin inspecteur des écoles
telesni zdravnik médecin particulier (ali personnel, attitré)
ušesni zdravnik auriste moški spol, otologiste moški spol
višji zdravnik médecin chef
vojaški zdravnik médecin militaire, familiarno major moški spol, toubib moški spol
zdravnik za ženske bolezni gynécologue moški spol, gynécologiste moški spol
zdravnik za dnševne bolezni aliéniste moški spol, psychiatre moški spol
poslati po zdravnika aller chercher (ali faire venir, appeler) le médecin
vprašati zdravnika za svet consulter un médecin