Franja

charge¹ [ča:dž] samostalnik
naboj; breme, obremenitev, obtežitev, tovor; naročilo, naloga, ukaz; varovanec, -nka (against)
tožba
množina stroški; taksa (of nad)
nadzorstvo, skrb (of do)
dolžnost (of za)
odgovornost; napad, naskok; znak za naskok; opomin

charge account mesečni kredit
to bear charges nositi stroške
I am at the charge of it to gre na moje stroške
to be in charge of voditi, upravljati, skrbeti za kaj
free of charge, no charge zastonj
to give in charge dati zapreti (koga)
to lay to s.o.'s charge pripisovati komu kaj, obdolžiti koga česa
to make a charge for s.th. zaračunati kaj
petty charges drobni stroški
to prefer a charge vložiti tožbo
to return the charge odgovoriti na napad
to take charge of s.th. zavzeti se za kaj, vzeti v varstvo
to the charge of s.o. v breme koga
heavy charges veliki stroški
charges forward po povzetju
to sound the charge dati znak za napad

Charis -itis, acc. -ita, f (Χάρις = milina, lepota) Harita, boginja miline in lepote (= Gratia): deesse illam suam Venerem dicebat, quam Graeci Charita vocant Plin.; nav. pl. Charitēs -tum, dat. Charitibus in pesn. Charisin, f Harite, Gracije, (nav. tri) boginje miline in lepote: Aglaia, Euphrosyne, Thalia: O., Pr., Sen. ph., Plin.

charistia (Charistia) in caristia (Caristia) -ōrum, n (gr. χαρίστια) praznik složnosti, rim. družinski praznik, obhajali so ga 22. februarja s pojedino in poravnavanjem vseh domačih prepirov: O., Val. Max.

Charmădās (po drugih Charmādās) (Χαρμάδας) Harmada,

1. akademik, Karneadov učenec, okrog l. 109 slaven učitelj v Atenah: Ci. (ki pogosto hvali njegovo izredno nadarjenost, zgovornost in odličen spomin), Q., Plin.

2. gr. slikar: Plin.

charnel, le [šarnɛl] adjectif mesen, polten, telesen

être masculin charnel bitje iz mesa in krvi
acte masculin charnel, union féminin charnelle spolni akt, spolna združitev
désirs masculin pluriel charnels meseno poželenje

Charōn, m (Χάρων)

1. (gen. Charōntis, le Fulg. Charōnis) Haron, stari podzemeljski brodnik, ki prevaža duše umrlih čez Aheront ali Stiks, sin Ereba in boginje Noči: Ci., V., Sen. tr. idr. Od tod subst. Charōnēa -ōrum, n (Χαρώνεια) haronske (= ki izhlapevajo zadušljivo paro) razpoke ali zijalke: Plin.

2. (gen. Charōnis) Haron, odličen Tebanec: N.

Charōndās -ae, m (Χαρώνδας) Haronda iz Katane, ki je dal sredi 7. st. pr. Kr. zakone svojemu rodnemu mestu in drugim halkidskim naselbinam v spodnji Italiji in na Siciliji: Ci., Val. Max., Sen. ph.

charta (carta) -ae, f (gr. ὁ χάρτης)

1. list iz egipt. papirusove rastl., papirus: Varr. ap. Plin., Lucr., Plin. idr., charta dentata Ci. ep. zglajen papirus, bibula Plin. iun. pivnik, calamum et chartas et scrinia posco H., chartis illinere aliquid H. načečkati kaj, quidquid chartis amicitur ineptis H. kar se zavija v umazan papirus, digitis charta notata meis O., aversa in inversa charta Mart. (nav. nepopisana) narobna stran papirusa, transversa ch. Suet. velika poprečna pola, alii vitrum conflant, ab aliis charta conficitur Vop. drugi so papirarji, ante chartarum et membranarum usum Hier.

2. met.
a) papirusov trs, papirusovec: chartae usus Plin.
b) popisan papirus, spis, pismo, pesem, knjiga: Lucr., Tib., Pers., Sid., chartae quoque... obsoleverunt Ci., ne charta nos prodat Ci. ep., nullus in hac charta versus amare docet O., si chartae sileant H. pesmi, chartae Graecae H. spisi, chartae Arpinae Mart. Ciceronovi spisi, tribus chartis Cat. v treh knjigah, chartae annales Prud.

3. pren. tenek list, ploščica: plumbea Suet.

chartula -ae, f (demin. charta) papirusek, listek, pisemce: Ci. ep. in pozni pisci.

Charybdis -dis, acc. -dim in -din, redko (v pozni lat.) -dem, abl -dī, f (Χάρυβδις) Haribda, morski vrtinec v Mesinskem prelivu; starodavniki so se ga bali in si ga zato predstavljali kot požrešno morsko pošast: Ci. idr., dextrum Scylla latus, laevum implacata Charybdis obsidet atque... ter... vastos sorbet on abruptum fluctus V.; apel. vrtinec sploh: Prud.; pren. za oznako česa slabega, kakšne napake, predvsem lakomnosti: Syrtim patrimonii scopulum libentius dixerim, Charybdim bonorum voraginem potius Ci., incidit in Scyllam, qui vult vitare Charybdim H., quanta laborabas Charybdi H.

chase¹ [čeis] samostalnik
lov, zasledovanje, preganjanje; lovišče, revir; lovski plen; preganjana ladja

to be (ali have) in chase, to give chase zasledovati koga, gnati se za kom
a wild-goose chase jalovo početje
steeple chase dirka z zaprekami

chat masculin, chatte féminin [ša, t] maček, mačka; familier mucek, mucka

bonjour, ma chatte! dober dan, mucka!
chat botté obuti maček
chat à neuf queues bič z devetimi jermenčki
chat domestique, haret, sauvage domača, podivjana, divja mačka
chat commun (ali de gouttière), siamois, angora, persan navadna, siamska, angorska, perzijska mačka
c'est de la bouillie pour chats (figuré) to je zmeden, nerazumljiv tekst
œil masculin de chat ahat
langue féminin de chat (figuré) piškot, keks
écriture féminin de chat slabo čitijiva pisava
toilette féminin de chat površno umivanje
à bon chat, bon rat kakor ti meni, tako jaz tebi
il n'y a pas un chat žive duše ni
il n'y a pas de quoi fouetter un chat to ni besede vredno, stvar je nepomembna
avoir d'autres chats à fouetter imeti važnejše stvari v glavi, drugih skrbi, drugega dela dovolj
avoir un chat dans la gorge (familier) v hipu postati hripav
acheter un chat en poche kupiti mačka v vreči
appeler un chat un chat reči bobu bob
donner sa langue au chat obupati, da bi rešili problem
il n'y avait que le chat (figuré) nihče ni ničesar videl
écrire comme un chat nečitljivo pisati
être, vivre comme chien et chat neprestano se pričkati; biti, živeti, gledati se kot pes in mačka
jouer à chat perché loviti se (otroška igra)
réveiller le chat qui dort stare stvari obuditi, nakopati si nevšečnosti zaradi svoje nespametne iniciative
la nuit tous les chats sont gris ponoči so vse mačke sive, ponoči ne razločiš oseb, zamenjaš osebe
quand le chat n'est pas là, les souris dansent če mačke ni doma, miši plešejo
chat échaudé craint l'eau froide oparjena mačka se še mrzle vode boji

château [šɑto] masculin (utrjen) grad; graščina; dvorec, gosposka hiša; (17. stol.) dvor

château de cartes hiša iz kart, figuré kar se lahko zruši
château d'eau velik vodni rezervoar
château fort utrjen grad
château ruiné razvaline gradu
faire, bâtir des châteaux en Espagne zidati gradove v oblake
mener une vie de château živeti v izobilju in brezdelju, živeti ko grof

chato ploščat

nariz chata ploščat nos
chato m človek s ploščatim nosom; nizek in širok kozarček
tomar un chato privoščiti si ga kozarček

Chattī (Cattī, Catthī) -ōrum, m (zdaj Hessen) Hati, Kati, germ. ljudstva na današnjem Hesenskem in v Turingiji; v obl. Chatti: Plin, T., Iuv., Catti: Stat., Eutr., Front., Cl., Catthi: Suet., Fl. Od tod adj. Catthus 3 katski: vaticinante Cattha muliere Suet. Katka.

Chaucī -ōrum, m Havki, germ. ljudstvo v današnji vzhodni Friziji med Emzo in Labo: T. Od tod adj. Chaucius Havkovski, priimek Gabinija Sekunda, ki je premagal Havke: Suet. — Soobl. Cauchī -ōrum, m Kavhi: Vell., Caycī -ōrum, m Kaíki: Lucan., Cl.; sg. Caȳcus Kaík: Cl.

chaud, e [šo, d] adjectif topel, vroč, gorak; vročekrven; vnet, goreč; nujen; živ (stil); svež (novica); ki se goni (žival); masculin toplota, gorkota, vročina

animaux masculin pluriel à sang chaud toplokrvne živali
paroles féminin pluriel chaudes tople besede
chaud! chaud! hitro! hitro!
attraper un chaud et un froid nakopati si prehlad
j'ai chaud toplo, vroče mi je
j'ai eu chaud vroče mi je postalo, ustrašil sem se
il a les pieds chauds (figuré) dobro se mu godi
avoir la tête chaude hitro vzkipeti, biti vročekrven
je ne suis pas très chaud pour nisem preveč navdušen za
cela ne me fait ni chaud ni froid to me pušča ravnodušnega
il fait chaud toplo, vroče je
il y faisait chaud (figuré) vroče je bilo tam
faire des gorges chaudes de quelque chose glasno in zlobno se norčevati iz česa
manger, boire chaud jesti, piti kaj toplega
mettre, tenir au chaud na toplo dati, na toplem držati
pleurer à chaudes larmes bridko jokati
prendre chaud dans la course segreti se v teku
tenir chaud à quelqu'un greti koga
tomber de fièvre en chaud mal priti z dežja pod kap
je viens tout chaud vous dire ... brez odlašanja, takoj prihajam, da vam povem ...
le rendre tout chaud takoj se maščevati
il faut battre le fer pendant qu'il est chaud treba je kovati železo, dokler je vroče

chauffage [šofaž] masculin kurjenje, gretje; kurjava

chauffage à air chaud, à eau chaude gretje s toplim zrakom, s toplo vodo
chauffage au bois, au charbon, au gaz, au mazout kurjenje z drvmi, s premogom, s plinom, z mazutom
chauffage central centralna kurjava
chauffage à vapeur, électrique (ali: par l'électricité) gretje s paro, z elektriko
le chauffage et l'éclairage kurjava in razsvetljava
chauffage urbain, collectif gretje z oddaljenim virom toplote

chaussée [šose] féminin cestišče, cesta; vieilli nasip, jez; dolga podmorska čer

chaussée bombée, empierrée, pavée, goudronnée, défoncée, glissante izbočeno (napeto), s kamenjem nasuto, tlakovano, katranizirano, luknjasto, spolzko cestišče
ponts et chaussées uprava, urad za gradnjo in vzdrževanje cest

che¹

A) pron. ki, kateri, kar:
le persone che passano ljudje, ki gredo mimo
ho tentato di farlo ragionare, il che è stato del tutto inutile poskusil sem ga spraviti k pameti, a je bilo vse zaman

B) pron. kaj:
non so che fare ne vem, kaj naj storim

C) agg. kakšen? kateri? kolik?:
che ora è? koliko je ura?
non sapere che pesci pigliare pren. ne vedeti, kaj bi

Č) pron. kaj!:
ma che dite! kaj vendar pravite!
ma che! kje pa!, sploh ne!

D) agg. kakšen:
in che stato ti sei ridotto! kakšen pa si vendar!

E) pron. kaj:
un certo che nekaj
si crede di essere un gran che domišlja si, da je bogve kdo
il film non è un gran che film ni kdove kaj