assaillir* [asajir] verbe transitif napasti, naskočiti, jurišati, navaliti, planiti (quelqu'un na koga); figuré mučiti, nadlegovati
le ministre fut assailli par des journalistes časnikarji so obsuli ministra
il fut assailli dans la rue napadli so ga na ulici
elle est assaillie par toutes sortes de soucis mučijo jo skrbi vseh vrst
Zadetki iskanja
- assassiner [asasine] verbe transitif umoriti; figuré (na smrt) dolgočasiti, »moriti«, mučiti
assassiner quelqu'un de reproches koga obsuti, moriti z očitki - assaut [aso] masculin naskok, napad, juriš; figuré tekma, tekmovanje
assaut d'une position naskok na postojanko
char masculin d'assaut bojni voz, tank
assaut à la baibnnette naskok z nasajenimi bajoneti
aller, monter à l'assaut iti v napad, jurišati
donner, livrer l'assaut à quelque chose napasti, naskočiti kaj
faire assaut de (politesse) tekmovati v (vljudnosti)
elles font assaut d'élégance tekmujejo v eleganci
partir, se lancer à l'assaut de planiti v napad proti - assemblage [asɑ̃blaž] masculin združitev, zbiranje, spajanje, spoj; spenjanje; kombiniranje; montiranje; združek
un mot est un assemblage de lettres beseda je združek, kombinacija črk - assemblée [asɑ̃ble] féminin skupščina, zborovanje, zbor, shod; družba; avditorij
assemblée constituante, législative, nationale ustavodajna, zakonodajna, narodna skupščina
assemblée générale generalna skupščina; občni zbor
assemblée plénière plenarna skupščina
la société a tenu son assemblée annuelle društvo je imelo svojo letno skupščino
assister à une assemblée prisostvovati skupščini, zborovanju
convoquer, présider une assemblée sklicati skupščino, predsedovati skupščini
vote masculin de l'Assemblée glasovanje v skupščini - assentiō (adsentiō) -īre -sēnsī -sēnsum; v klas. lat. pogosteje kot dep. assentior (adsentior) -īrī -sēnsus sum pritrditi (pritrjevati), pritegniti (pritegovati), soglašati s čim, privoliti v kaj, potrditi (potrjevati), (po)hvaliti:
I. act.; abs.: adsentio Pl., censuit hoc Cato: adsensit senatus Ci. ep., adsensere omnes V., assensere dei O., adsensere atque... iter incipiunt T.; z dat. personae: L., adsentire Volcatio Ci. ep., omnes fere Parmenioni assentiebant Cu.; z dat. rei: cavendum est, ne his rebus temere adsentiamus Ci., assensit precibus Rhamnusia iustis O.; z notranjim obj. (v čem): testes, qui illud, quod ego dicam, adsentiant Pl.; z de: cum de aliis rebus adsentire se veteribus Gabinis diceret L.; adsentio tibi s posledičnim ut in cj.: Ci. ep.; v pass.: sapiens multa sequitur probabilia... neque percepta neque adsensa Ci. kar ni... niti pripoznano (za resnično spoznano); brezos.: Fabio adsensum est L., Bibulo adsensum est de tribus legatis Ci. ep., adsentiendum temporibus Ci. vdati se je treba časovnim razmeram, saepius tamen assentiendum quam repugnandum est (insanientibus) Cels. —
II. kot dep.; abs.: adsensus est uterque Ci., omnes adsensi sunt L., verbo (z malo besedami) adsentiebatur L., ne assentiri necesse esset Suet.; z dat. personae: tibi adsentior Pl., ei senatus adsensus est Ci., verbo (na kratko) alius alii varie adsentiebantur Cu. purganti deinde se in Dareus vultu adsentiebatur Cu. je prikimaval; z dat. rei: eius sententiae libenter sum adsensus Ci., cum iidem huic orationi, qui litteris regis adsensi erant, adsentirentur L.; z notranjim obj. (v čem): ego illud adsentior Theophrasto Ci., nunc id dicam, quod tu mihi adsentiare Ci., cetera adsentior Crasso Ci.; z de ali in in abl.: alicui de maximis rebus Ci., in quo te Dicaearcho adsentiri negas Ci. ep.; s posledičnim ut in cj.: Ci.; z ACI: Ci. ep.
Opomba: Pri pt. pr. in gerundiju seveda ni mogoče ugotoviti, ali je oblika izpeljana iz act. glag. ali iz dep., npr.: qui magno applausu loquitur adsentiente populo Ci., temeritas in adsentiendo Ci. - asseoir* [aswar] verbe transitif posaditi; postaviti; utrditi
s'asseoir sesti, usesti se
asseoir les, fondations postaviti, položiti temelje
asseoir un prince sur le trône posaditi kneza na prestol, oklicati ga za kralja
asseoir un enfant sur la chaise posaditi otroka na stol
j'ai assis le malade dans un fauteuil posadil sem bolnika v naslanjač
asseoir une théorie sur des preuves irréfutables podpreti svojo teorijo z nespodbitnimi dokazi
asseoir l'impôt določiti osnovo za odmero davka
asseoir un impôt sur quelque chose obdavčiti kaj
asseoir la paix sur un traité de non-agression postaviti temelje za mir s pogodbo o nenapadanju
cela m'a assis (familier) to mi je vzelo sapo, onemel sem ob tem
faire asseoir quelqu'un à sa table povabiti koga, da prisede k mizi
on me fit asseoir dali so mi stol (da sedem)
s'asseoir auprès de quelqu'un sesti h komu
s'asseoir en cercle autour de la table sesti v krogu okoli mize
je m'assieds dessus (familier) se požvižgam na to - assertor (adsertor) -ōris, m (as-, adserō2)
1. zastopnik pred sodiščem, kadar se je odločalo o tem, ali je kdo svoboden ali suženj,
a) zastopnik, branitelj svobode koga: Icti., cumque interim quendam civem idem Metellus, servum suum esse contendens, vi arripuisset..., Curio assertorem ei comparavit Asc.
b) trdivec, da je kdo suženj, prisvajalec, lastitelj (= kdor si koga lasti kot sužnja ali sužnjo): adsertor puellae, virginis L.
2. pren. osvoboditelj, rešitelj, branitelj, zavetnik: publicus assertor (iz ljubezenskih spon) dominis suppressa levabo pectora O., Catoni gladium assertorem libertatis extorque Sen. ph., ferunt... Iulium Vindicem adsertorem illum a Nerone libertatis... sic lenocinatum Plin., senatūs ads. Lucan., verba a vetustate repetita... magnos assertores habent Q., ads. Galliarum T., Hispaniae Eutr., populo... detrectante dominationem atque assertores flagitante Suet., si de servitio gravi queruntur, adsertor venias satisque praestes Mart., idoneus veritatis ass. Lact., ass. quaestionis Macr. kdor vodi preiskavo, dogmatis catholici Cod. Th. - asservir* [asɛrvir] verbe transitif zasužnjiti, podjarmiti; figuré obvladati
s'asservir podvreči se, postati odvisen (à od)
s'asservir quelqu'un podvreči si koga
asservir un pays, une nation zasužnjiti deželo, narod
les peuples asservis réclament leur libération zasužnjeni narodi zahtevajo svobodo
asservir les forces de la nature obvladati naravne sile
être asservi biti podvržen, vdan (à quelqu'un komu) - assevērō (adsevērō) -āre -āvī -ātum (ad in sevērus)
I. intr. resno postopati ali govoriti, ne šaliti se, vztrajati, obstati pri (v) čem: bella ironia, si iocaremur, sin adseveramus, vide, ne religio adhibenda sit Ci., quae est ista defensio? utrum adseveratur in hoc an temptatur? Ci., frequentius asseverat quam eludit Q. —
II. trans.
1. resno ali živo (za)trditi (zatrjevati), zagotoviti (zagotavljati): neminem eorum adseverare haec audias Pl., ordinem agminis adseverare non ausim T. za trdno podati, viri gravitatem adseverantes T. resnobni možje; tudi z de: nemo de ulla re potest contendere neque adseverare Ci., (iudicium), de quo tanto opere in hoc libro adseveravi Ci.; z ACI: idque se facturum adseveravit Ci., sola Vitellia nihil se audivisse adseveravit T; izprič(ev)ati: magni artus Germanicam originem adseverant T.
2. kaj kot resnobno, strogo kazati: frontem Ap. — Od tod
1. adv. pt. pr. assevēranter (adsevēranter) resno(bno), trdovratno: loqui valde ads. cum aliquo Ci. ep., quam ass. se Clodium tulit! Val. Max.; komp.: multo adseverantius in Syria Ci.
2. komp. pt. pr. assevērantior -ius, gen. -ōris bolj zatrjujoč, zagotavljajoč: Don.
3. adv. pt. pf. assevērātē (adsevērātē) z resno (trdno) voljo, s trdno resnobo: Ap., Gell. - assez [ase] adverbe dosti, zadosti, dovolj, v dovoljni meri, precéj
juste assez ravno zadosti
pas assez premalo
assez bien zadovoljivo
avoir assez d'argent imeti dovolj denarja
avoir assez et plus qu'il n'en faut imeti več kot dovolj
j'en ai assez (familier) dovolj mi je tega, sit, naveličan sem tega
j'en ai assez de ce roman sit sem tega romana
soyez assez bon ... bodite tako dobri ...
il était déjà assez malade l'année dernière že lani je bil precéj bolan
assez! c'en est assez! en voilà assez! dovolj (je tega)! - assidu, e [asidü] adjectif točen, reden; marljiv, priden, vztrajen, stanoviten
présence féminin assidue aux cours redna navzočnost pri predavanjih
être assidu auprès de quelqu'un zelo se za koga truditi, si prizadevati - assiéger [asježe] verbe transitif oblegati; obkoliti; navaliti na; nadlegovati, mučiti (o bolezni)
assiéger une ville oblegati mesto
assiéger les guichets de la banque navaliti na okenca v banki
assiéger de questions obsuti z vprašanji - assiette [asjɛt] féminin krožnik; poln krožnik; ravnotežje, položaj; technique temelj; trdnost; juridique osnova
assiette anglaise hladen narezek
assiette au beurre (figuré) donosna, mastna služba, »korito«
assiette plate, creuse nizek, globok krožnik
assiette à soupe, à dessert, à gâteaux krožnik za juho, za poobedek, za kolač(torto)
assiette de l'impôt (sur les revenus) osnova davka (na dohodke)
assiette de la colonne temelj stebra
casseur masculin d'assiettes razbijač krožnikov, razgrajač
avoir une bonne assiette dobro jahati
le cavalier perdit son assiette jezdec je izgubil ravnotežje
piquer l'assiette živeti na stroške drugih, biti prisklednik
ne pas être, ne pas se sentir dans son assiette ne se dobro počutiti - assigner [asinje] verbe transitif dodeliti, nakazati; določiti; pozvati pred sodišče
assigner un appartement dodeliti stanovanje
assigner des limites, une date določiti meje, datum
assigner de nouveaux crédits dodeliti nove kredite
être assigné à résidence biti prisiljen bivati v določenem kraju - assimiler [-le] verbe transitif prilagoditi, priličiti; primerjati; izenačiti; usvajati, vase sprejemati; biologie presnavljati; asimilirati
s'assimiler primerjati se (à quelqu'un s kom); priličiti se, prilagoditi se, stopiti se, asimilirati se, integrirati se (à v)
assimiler quelqu'un à quelqu'un primerjati koga s kom
assimiler mal les graisses slabo presnavijati maščobe
assimiler les émigrés asimilirati, integrirati (raznaroditi) priseljence
de nombreux immigrants se sont assimilés številni priseljenci so se asimilirali - assister [asiste] verbe intransitif biti navzoč, prisoten (à pri), prisostvovati (à quelque chose čemu); verbe transitif pomagati, biti v pomoč (quelqu'un komu)
assister à une conférence, à un match de football prisostvovati predavanju, nogometni tekmi
assister à une dispute biti priča prepiru
assister quelqu'un dans son travail pomagati komu pri (njegovem) delu
assister quelqu'un dans ses derniers moments tolažiti koga v njegovih zadnjih trenutkih - association [-sjɔ̃] féminin zveza, združenje, unija; družba; društvo; asociacija
association affiliée podružnica
association de bienfaisance dobrodelno društvo
association d'employeurs, ouvrière zveza delodajalcev, delojemalcev (delavcev)
association d'idées asociacija misli
association d'intérêts skupnost interesov
association professionnelle strokovna zveza
association syndicale sindikalna zveza
association des travailleurs à l'entreprise udeleženost delavcev pri podjetju - associé, e [asɔsje] adjectif pridružen; masculin družabnik, sodelavec, partner; član
associé commanditaire tihi družabnik
membre masculin associé de l'Académie izredni ali dopisni član Akademije - associer [-sje] verbe transitif pri-, združiti, spojiti; včlaniti v društvo; pritegniti, vzeti kot družabnika
s'associer pridružiti se, priključiti se (à quelque chose čemu); združiti se, zvezati se; sodelovati; ujemati se (barve)
associer ses collaborateurs aux bénéfices de l'entreprise deliti s sodelavci dobiček podjetja
associer tous les opposants au régime združiti vse nasprotnike režima
le malheur les a associés nesreča jih je zbližala, združila
associer le courage à la prudence združevati pogum s previdnostjo
ils ont associé leurs destinées povezala sta svoji usodi, poročila sta se
la France s'est associée au Marché commun Francija se je pridružila Skupnemu trgu
je m'associe aux félicitations pridružujem se čestitkam
ce rouge s'associe bien avec le jaune ta rdeča barva se dobro ujema z rdečo barvo