Franja

plēctrum -ī, n (tuj. πλῆκτρον)

1. klinček, s katerim so brenkali po strunah, brenkalni klinček, brenkalce, tŕzalica: Ci. idr. tenuit manus altera plectrum O.

2. pesn. meton.
a) plunka, lutnja, citre: plectro modulatus eburno Tib., aureum H.
b) način petja, lirska pesem: levius, maius H.

3. krmilo: non plectro ratis aut frangendae in vulnera prorae parcitur Sil.

Plēïas (Πληϊάς) ali Plēias ali Plīas (Πλειάς) -adis, f Plejáda, nav. pl. Plēïades (Plīades) -adum, acc. -adas, f Plejáde (čisto lat. Vergiliae), ozvezdje sedmerih zvezd (sl. Gostosevci, Gostožirci), po bajki sedmero Atlasovih (Atlantovih, Atlas) in Plejoninih (Pleïone) hčera: Elektra (Electra), Halkiona (Halcyone), Kelajno (Celaeno), Maja (Maia), Steropa (Sterope), Tajgeta (Taygete) in Meropa (Merope). Ob njihovem vzhodu se začne poletje, ob zahodu pa zima: navita tum stellis nomina facit, Pleiades, Hyades V., Pleias enixa est O., quis tunc aut Hyadas aut Pleiadas Atlanteas senserat? O., soluta Plias Stat., Pliadum nivosum sidus Stat., Pliada movere Val. Fl.

plein, e [plɛ̃, ɛn] adjectif poln, napolnjen (de z); figuré popoln; gost (gozd); okrogel, poln (obraz); breja (žival); populaire noseča; familier poln, sit, opit, pijan; masculin polnost; physique napolnjen prostor; figuré sredina; marine plima; (zavarovanje) najvišji znesek; figuré višek

à plein bord do vrha poln
à pleine(s) main(s) s polnimi rokami, obilno
à pleines voiles s polnimi jadri
à pleine voix na ves glas
de plein gré sam od sebe
de plein saut z enim skokom
en plein air na prostem; pod milim nebom
en plein champ na odprtem polju, na planem
en pleine déroute v divjem begu
en plein hiver sredi zime
en plein jour, en pleine nuit pri belem dnevu, sredi noči
en pleine mer na odprtem morju
en pleine rue sredi ulice
en pleine saison na višku sezone, sredi sezone
en plein soleil na žgočem soncu
tout plein (familier) zelo, močno
cinéma masculin en plein air (pour automobilistes) kino na prostem (za avtomobiliste)
le plein dans le but poln zadetek
plein à craquer nabito poln
plein emploi masculin polna zaposlitev
pleine lune féminin polna luna
plein comme un œuf nabito poln
reliure féminin pleine peau, toile vezava v usnju, v platnu
plein(s) pouvoir(s) (pluriel) polnomočje, pooblastilo
plein de soi-même nadut, domišljav, samovšečen
avoir de l'argent plein les poches imeti polne žepe denarja
avoir son plein biti nabito poln
avoir le ventre plein imeti poln želodec, vulgairement biti noseča
battre son plein biti v polnem razmahu
faire son plein (d'essence) (automobilisme) napolniti bencinski tank
mettre dans le plein zadeti v polno, v črno
mettre plein gaz (automobilisme, familier) dati poln plin
sentir le tabac à plein nez močno dišati po tobaku
travailler à plein temps delati v polnem času
en avoir plein la bouche (figuré) imeti polna usta (o čem)
on avoir plein les bottes (familier) biti utrujen od hoje
en avoir plein le dos (familier) imeti dovolj (česa)

plēnus 3 (indoev. baza *pelH- liti, izlivati, polniti, stresati (prim. armensko hełum izliti, izlivati); prim. skr. piparmi = gr. πίμπλημι = lat. pleō [com-pleō, im-pleō] = got. fulljan = stvnem. fullen = nem. füllen, skr. párīṇaḥ = gr. πλῆϑος, πληϑός obilje, množica, skr. prānaḥ in pūrnaḥ = gr. πλήρης = lat. plērus in plēnus = sl. poln = hr., srbsko pun = lit. pìlnas = got. fulls = stvnem. fol = nem. voll, gr. πολύ, got. in stvnem. filu = nem. viel, stvnem. fule = nem. Volk, lat. plēbēs, populus, plūs, plūrimus, plērīque, manipulus)

1. poln (naspr. inanis, vacuus); kot adj. relat. z gen.: navis … plena argenti facti atque signati Ci., acerra turis plena H., tuguria plena hominum S., fons plenissimus piscium Ci.; pozneje (enako kot repertus) z abl.: urbs omni bellico apparatu plena L., plena domus ornamentis fanorum Ci.; abs.: poculum Cu., V., apparetque beata pleno Copia cornu H., pleno (sc. venti) velo subit ostia V. ali plenissimis velis navigare Ci. z napetimi (polnimi) jadri, plenis repente portis effusi L., velut ex pleno et abundanti Sen. ph., usque ad plenum Pall.; metaf.: plenior venustatis Ter., plenus timoris, spei C., plena exemplorum vetustas Ci.; redko: plenus sum exspectatione Ci., erant plena laetitiā omnia C.

2. occ.
a) debel, obilen, živôten (naspr. exilis): Cels., homo, iecur Ci., ire foras pleno tendebat corpore frustra H.
b) noseč, nosen, brej: uterus, venter O., femina, victima O., sus Ci.
c) poln = sit, nasičen: plenus eras minimo O.; pren. sit, naveličan: quae cupide petiit, mature plena reliquit H.

3. bogato oskrbljen (opravljen, opremljen, obložen), bogat s čim, obilujoč s čim, obilen: mensa V., domus H., pecunia Ci., plenissima villa H., plenae urbes Ci., exercitus plenissimus praedā L., castra plena curae Ci., oratio ali epistula plenior Ci. (snovno) bogatejši govor, (snovno) bogatejše pismo, oratio plena sententiis Sen. rh., pleniora … atque uberiora Romam perscribere C. obširneje pisati (poročati), v pismu (poročilu) pretiravati, crura (gr. acc.) thymo plenae (sc. apes) V. po nogah obilno obložene z materino dušico; pren.: quis Mario plenior inimicorum Ci., irae L., plenus vitii Pl., gloriarum plenior Pl. na vsa usta poveličuje svoja slavna dela, plenus negotiis Ci., ves zatopljen v delo, ves zaseden z dolžnostmi (nalogami), annis Plin. iun. dovolj star, zrel, polnoleten.

4. zelo številen, (mnogo)številen, zelo (številno, obilno) obisk(ov)an, poln ljudi, obljuden, ljudnàt (ljúdnat): agmen O., convivium Suet., plena Caesarum domus T., viae plenissimae C.

5. poln, popoln, polnoštevilen, cel: annus Ci., numerus Ci., cohortes Ci., legio, neque ea plenissima C. ne čisto polnoštevilna, duae male plenae legiunculae L., plenissimum lumen (sc. lunae) V. polna, pleno gradu S., L. s polnim (= urnim, hitrim) korakom, niti pleno vertice O. = na vso moč, concordia O., gaudium Ci., ius Icti., verbum plenum Ci. nekontrahirana beseda, syllaba plenior Corn. daljši zlog, pleno aratro sulcare Col. s celim plugom.

6. poln = môčen (močán), krêpek (krepák): cornix plena voce pluviam vocat V., pleniore voce Ci. (o govorniku), plenissima verba O. prav krepke, plenum vocis genus Ci. (o tonu glasu, ki se ob bolečini izvije iz grla z vso močjo), sonus (sc. vocis) nimium plenus Q.; occ. izdaten, močan, tečen: vinum, cibi Cels. — Od tod adv. plēnē

1. polno, obilno, izdatno: infundere Plin.

2. obilno = docela, popolnoma, povsem: plene sapientes homines Ci., si hoc plene vitare non potes Ci., plene perfectae munitiones C., plenius alere Q., partes suas plene exhibebat Val. Max., plenius ostendere Plin. natančneje, obširneje, illud plenissime, hoc restrictissime facere Plin. iun., plenissime ulcisci Fl., plenissime ad me pervenit animus tuus Sen. ph. popolnoma mi zadostuje, če si mi rade volje pripravljen ugoditi, plenissime parta victoria Vop., plenissime Silanus absolutus est Asc., in plenum Sen. ph., Plin. sploh, ad plenum Aus., Don., Eutr. popolnoma, v celoti.

ples¹ [é] moški spol (-a …) der Tanz (častni Ehrentanz, družabni Gesellschaftstanz, izrazni Ausdruckstanz, koračni [Schrittanz] Schritttanz, Schreittanz, krožni Rundtanz, kultni Kulttanz, ljudski Volkstanz, modni Modetanz, mrtvaški Totentanz, narodni Nationaltanz, parni Paartanz, prvi/ otvoritveni Eröffnungstanz, na konicah Spitzentanz, na ledu Eistanz, s kačami Schlangentanz, s pajčolani Schleiertanz, vil Feentanz, v maskah Maskentanz, z baklami Fackeltanz, Feuertanz, z meči Schwertertanz, z orožjem Waffentanz, živalstvo, zoologija rastitveni Balztanz, tempeljski Tempeltanz, trebušni Bauchtanz, živalstvo, zoologija tresorepi Schwänzeltanz, verižni Kettentanz, zarotitveni Beschwörungstanz, žetveni Erntetanz)
zadnji ples der Kehraus, der Rausschmeißer
šport športni ples der Tanzsport
ples v krogu der Kreistanz, der Reigen
figurativno ples po jajcih Eiertanz
pouk plesa der Tanzunterricht
demonstrator plesa der Vortänzer
veselje do plesa die Tanzlust
živalstvo, zoologija sporazumevanje s plesom die Tanzsprache
večer s plesom der Tanzabend
zabava s plesom das Tanzvergnügen
pokazati/demonstrirati ples vortanzen
prositi za ples zum Tanz bitten
učiti ples Tanzstunden geben

plesáti danser

ki se da plesati dansable
ki rad pleše qui aime la danse
plesati polko danser la polka
plesati valček danser une valse, valser
plesati od veselja danser de joie
po vrvi plesati danser sur la corde raide
kadar mačke ni doma, miši plešejo quand le chat n'est pas là, les souris dansent

plésati (pléšem) imperf. ➞ zaplesati

1. danzare, ballare:
plesati kolo ballare la carola
plesati polko, valček ballare un liscio, ballare una polka, un valzer

2. pren. muoversi (con grazia), correre, danzare:
prsti plešejo po tipkah le dita corrono per la tastatura
sence plešejo po stenah ombre danzano sulla parete

3. pren. traballare; sbandare, slittare:
avtomobil je začel plesati po cesti l'auto prese a sbandare per la strada

4. pog. pren. (biti ohlapen) ballare:
obleka kar pleše na njem, tako je shujšal il vestito gli balla addosso, tanto è dimagrito
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
črke mu plešejo pred očmi le lettere gli ballano davanti agli occhi
moški plešejo okrog nje kakor vešče okoli luči i maschi le girano attorno come falene attorno alla luce
plesati, kakor nekdo gode fare secondo la volontà di qcn.
PREGOVORI:
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano

plesnôba moisissure ženski spol

okus, vonj po plesnobi goût moški spol, odeur ženski spol de moisissure
dišati po plesnobi sentir le moisi

plesnôba (-e) f (plesen) muffa:
po plesnobi zaudarjati sapere di muffa
duh po plesnobi tanfo

plêsti (plêtem)

A) imperf.

1. lavorare a maglia, sferruzzare; agucchiare:
plesti nogavice fare la calza

2. intrecciare, intessere; tessere:
plesti vence intrecciare ghirlande
plesti kite fare le trecce
plesti košare intrecciare cesti
plesti s slamo impagliare
pren. plesti hvalnice komu tessere le lodi di qcn.

3. pren. tramare, ordire:
plesti zaroto tramare una congiura

4. pren. inventare:
plesti laži inventare menzogne
plesti besede o parlare, discorrere di

5. pren. macchinare, creare

B) plêsti se (plêtem se) imperf. refl.

1. girare; manifestarsi, apparire

2. diffondersi:
čudne govorice se pletejo o dogodku sul fatto si diffondono strane dicerie

3. pren. accadere, succedere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govorica se mu plete farfuglia, si impappina
govor se je pletel o si parlò, si discorse di
vprašanje, ki se je dolgo pletlo po njegovih možganih un problema che lo aveva assillato a lungo
plesti se s kom avere rapporti (intimi) con qcn.

pletilka samostalnik
1. (pripomoček za pletenje) ▸ kötőtűPo kuhinji postori to in ono, še vedno pa vzame v roke pletilke in splete nogavice. ▸ A konyhában elvégez ezt-azt, és még mindig a kezébe veszi a kötőtűket és harisnyát köt.
Povezane iztočnice: okrogla pletilka, krožna pletilka

2. (ženska, ki plete) ▸ kötőnő
Urne pletilke brez predaha pletejo v treh izmenah od ponedeljka do petka. ▸ Az ügyes kötőnők egy lélegzetvédelnyi szünet nélkül hétfőtől péntekig három műszakban kötnek.

plezálec (-lca) m

1. alp. arrampicatore, scalatore, rocciatore, crodaiolo:
plezalec po smereh šeste stopnje sestogradista

2. pl. plezalci zool. piciformi (sing. -e) (Piciformes)

plézanje climbing; clamber(ing) up; (o rastlini) climbing, creeping

plézanje po skalah rock-climbing

plézanje grimpage moški spol , escalade ženski spol , ascension ženski spol , (gorsko) alpinisme moški spol

plezanje v skali escalade de rocher
plezanje po vrvi grimper moški spol

plézati to climb; to scale up; to clamber up; to scramble up; (o rastlini) to climb, to creep

plézati na drog, po vrvi (z rokami in nogami) to swarm up a pole, a rope
plézati na drevo to climb up a tree
plézati po lestvi to climb a ladder
plézati triglavsko steno to scale the Triglav wall

plézati (-am) imperf.

1. arrampicarsi (su, per); scalare:
plezati po drevju arrampicarsi sugli alberi
plezati po steni scalare la parete
pren. plezati po hrbtih drugih sfruttare gli altri

2. salire (su)

plin¹ moški spol (-a …) das Gas ( vojskabojni Kampfgas, tehnika cepljeni Spaltgas, medicina črevesni Darmgas, dihalni Atemgas, dražilni Reizgas, tehnika generatorski Generatorgas, Luftgas, gorilni Brenngas, inerten Inertgas, izpušni Auspuffgas, rudarstvo jamski Grubengas, kanalski Kanalgas, koksarniški Koksgas, Kokereigas, kurilni Heizgas, mestni Stadtgas, močvirski Sumpfgas, neočiščen Rohgas, nosilni Trägergas, obtočni Umlaufgas, odpadni Abgas, plamenski Flammengas, povratni Rückgas, rafinerijski Raffineriegas, v jeklenkah Flaschengas, pogonski Treibgas, pokalni Knallgas, potisni Treibgas, pražilni Röstgas, smejalni Lachgas, solzilni Tränengas, stisnjeni Druckgas, strupen Giftgas, svetilni Leuchtgas, tekoči Flüssiggas, treskavi Knallgas, zaščitni Schutzgas, zemeljski Erdgas, živčni Nervengas, žlahtni kemija Edelgas, tehnika žrelni Gichtgas)
… plina Gas-
(dotok die Gasversorgung, dovod die Gaszuführung, die Gaszufuhr, erupcija die Gaseruption, der Gasausbruch, hladilnik das Gaskühlaggregat, die Gaskühlung, iskalnik das Gassuchgerät, izpuščanje die Gasentladung, izstop der Gasaustritt, ločilnik der Gasabschneider, naprava za izločevanje die Gastrennanlage, odjem die Gasentnahme, odvod der Gasabzug, poraba der Gasverbrauch, pralnik der Gaswäscher, pranje die Gaswäsche, prečiščevanje die Gasreinigung, pridobivanje die Gasgewinnung, razvijanje die Gasentwicklung, regulator za dotok die Gasregulierung, sesalnik der Gassauger, sušenje die Gastrocknung, utekočinjenje die Gasverflüssigung, vlek za prevoz der Gastankleichter, zbiralnik der Gassammelbehälter)
ki vsebuje plin gashaltig
ki tvori plin gasbildend, gaserzeugend
kurjava na plin die Gasheizung, die Gasfeuerung
kompresor na plin der Gaskompressor
odporen na plin gasfest
preurediti na plin gasifizieren
vonj po plinu der Gasgeruch
zaščita pred plinom der Gasschutz
obstojen proti zgorevalnim plinom gasecht
bogat s plinom gasreich
kuhanje s plinom die Gasküche
napolnjen s plinom gasgefüllt
ogrevan s plinom gasbeheizt
oskrba s plinom die Gasfernversorgung
zastrupitev s plinom die Gasvergiftung
zastrupljen s plinom gasvergiftet
razelektrenje v plinu die Gasentladung
varjenje v zaščitnem plinu die Schutzgasschweißung
čistilnik za plin der Gasreiniger
posoda za plin der Gasbehälter
prepusten za plin gasdurchlässig
prepustnost za plin die Gasdurchlässigkeit
priključek za plin das Gaszuführungsrohr
prižigalnik za plin der Gasanzünder
račun za plin die Gasrechnung
smrt zaradi plina der Gastod
plini množina Gase množina
(dimni Rauchgase)
rudarstvo za eksplozijo nevarni plini schlagendes Wetter
… plinov Gas-
(iskalnik das Gassuchgerät, izmenjava der Gaswechsel, Gasaustausch, izpust die Entgasung, odvod der Gasabzug, teorija die Gastheorie, tvorba Gaserzeugung, zmes das Gasgemisch)
mehanika tekočin in plinov die Strömungslehre
| ➞ → zemeljski plin

plín gas

izpušni plín exhaust gas, burnt gas
eksplozivni plín explosive gas
gorilni plín combustible gas, fuel gas, heating gas
pogonski plín power gas
bojni plín chemical weapon, poison gas
solzivi plín tear gas
močvirski plín marsh gas
pokalni plín explosive gas
premogovniški, jamski plín blackdamp
smejalni plín laughing gas
svetilni plín lighting gas, illuminating gas
strupeni plín poison gas
jamski eksplozivni plín firedamp
razredčen plín rarefied (ali rarified) gas
neprepusten za plín gastight
s polnim plínom at full throttle
rezervoar za plín gasholder, gasometer, gas tank
motor na plín gas engine, gas motor
pedal, vzvod za plín avtomobilizem accelerator, ZDA gas pedal, aeronavtika throttle lever
izbruh plína gas explosion
uhajanje plína gas leak
napeljava plína gas fittings pl
oskrba s plínom, dovod plína gas supply
pridobivanje plína gas production
neprepusten za plín gas-proof, gastight
zaščita pred strupenim plínom precautions against poison gas, gas-warfare defences, chemical-warfare defences
metalec plína vojska poison-gas mortar
zastrupljen s plínom gassed
zastrupitev s plínom gas poisoning
vonj, duh po plínu smell of gas
vojna, vojskovanje s plínom gas warfare, chemical war (ali warfare)
dati plín to step on the gas, to put one's foot down, to open the throttle
odvzeti plín to cut off the gas
spremeniti v plín to gasify
razvijati plín to evolve gas
prižgati plín to light (ali to turn on) the gas
kuhati na plínu to cook by gas
napasti s plínom to gas
ugasiti plín to turn the gas off, (priviti, da manj gori) to turn the gas down

Plīnius 3 Plínij(ev), ime rim. rodu. Njegovi najbolj znani predstavniki so:

1. C. Plinius Secundus (imenovan tudi maior starejši) Gaj Plinij Sekund (starejši), naravoslovec, avtor ohranjenega enciklopedičnega dela z naslovom Naturalis historia „Naravoslovje“ v 37 knjigah; umrl je ob izbruhu ognjenika Vezuv l. 79 po Kr., star 56 let: Plin. iun.

2. njegov nečak (sin njegove sestre) in posinovljenec C. Plinius Secundus (imenovan tudi iunior mlajši) Gaj Plinij Sekund (mlajši), rojen l. 62 po Kr. v Novem Komu (Novum Comum), v času Trajana cesarski namestnik v Bitiniji, avtor hvalnice na čast Trajanu in zbirke pisem, umrl ok. l. 114 po Kr.

3. Plinius Valeriānus Plinij Valerijan, zdravnik in pisec del o medicini; živel je malo pred obdobjem cesarja Konstantina. — Adj. Plīniānus 3 Plínijev: principatus duracinis quae Pliniana Campania appellat, in Belgica vero Lusitanis, in ripis etiam Rheni Plin.

Plīsthenēs -is, m (Πλεισϑένης) Plêjsten

1. Pelopsov sin, brat Atreja in Tiesta, pravi oče Agamemnona in Menelaja, ki sta po svojem rejniku Atreju prevzela priimek oz. patron. Atrīdae (Atrida): Serv. Po drugi verziji je Plejsten Atrejev sin, Agamemnon in Menelaj pa Atrejeva vnuka: Hyg. — Od tod adj. Plīsthenicus 3 Plêjstenov, plêjstenski: torus O. Agamemnonova.

2. Tiestov sin: Sen. tr., Hyg.