Franja

translatif, ive [trɑ̃slatif, iv] adjectif prenosen

contrat masculin translatif de propriété pogodba o prenosu posesti

trānslātor -ōris, m (trānsferre)

1. prenašalec, prestavljavec, prestavljalec: quaesturae Ci. (o Veru (Verres), ki je služil pod konzulom Gnejem Papirijem Karbonom kot pretor, a je v državljanski vojni skupaj z blagajno zapustil konzula in njegovo vojsko ter prestopil k Suli, torej je kvesturo samovoljno zamenjal).

2. prevajalec, prelagatelj: Eccl.

trāns-meō (trā-meō) -āre -āvī -ātum (trāns in meāre) skozi kaj, čez kaj, mimo česa iti, korakati, preiti (prehajati), prehoditi (prehajati), prekoračiti (prekoračevati): signa, maria Plin., maria transmeantur Aug., limite transmeato Ap., freto transmeato Amm., transmeantes terrā marique duces exercitūsque T.; metaf. (o mrazu) prodreti (prodirati) skozi kaj: trameat frigus id genus vestimenti Varr.

trāns-migrō -āre -āvī -ātum (trāns in migrāre)

1. intr. preseliti (preseljevati) se: Veios L., alia urbs, quo transmigremus L., in hortos Suet.; metaf. o neživih subj.: arbor transmigrat Plin. drevo se da presaditi, drevo je mogoče presaditi.

2. trans. preseliti (preseljevati): migravit eum in Babyloniam Vulg.; v pass.: qui (sc. Assyrii) transmigrati habitaverunt in Samariā Isid.

trāns-mittō (trā-mittō) -ere -mīsī -missum (trāns in mittere)

I. trans.

1. poslati (pošiljati), odpraviti (odpravljati) ali spraviti (spravljati) čez (skozi) kaj, preko česa, na drugo stran, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati): Pl., Col. idr., legiones Vell., pecora in campum T. spraviti (sc. čez vodovje), prepeljati, equitatum celeriter (čez reko) C., cohortem Usipiorum in Britanniam T., classem in Euboeam ad urbem Oreum L., magna classis in Siciliam transmissa L., Ligures in naves impositos praeter oram Etrusci maris Neapolim L.; pren.: bellum in Italiam L. ali cum opibus suis vitia quoque Romam Iust. zanesti (zanašati), vim in me T. uporabiti (uporabljati), poseči (posegati) po …

2. pustiti (puščati), spustiti (spuščati) čez ali skozi (kaj): equum per amnem L., exercitum per fines L. vojski dovoliti prehod čez ozemlje, ut vehem faeni large onustam transmitteret Plin., lucem Sen. ph. prepuščati, imbres Plin., Favonios Plin. iun., venenum transmisit alvo T. je dal od sebe, je vrgel iz sebe, je izbruhal; pren. prepustiti (prepuščati) = pozabiti (pozabljati): animo … transmittente quicquid acceperat Sen. ph. pozabljajoč, pozabljiv; occ.
a) prebosti (prebadati), pretakniti (pretikati), predreti (predirati) kaj s čim, zabosti (zabadati) kaj v kaj ali skozi kaj, vtakniti (vtikati) kaj skozi kaj: pectus cuspide Sil., pectus transmittit cuspis Sil., facem per pectus Sen. tr., acum duplicem muliebrem capillum ducentem Cels.
b) (po)čez (poprek) položiti (polagati): transmissum per viam tigillum L., super templum Augusti ponte transmisso Suet.

3. mimo pustiti (puščati): agmina Val. Fl., hastam Stat.

4. metaf.
a) prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), zaupati, preda(ja)ti, poveriti (poverjati), dati (dajati) v roke komu kaj: poma servis T., huic hoc tantum bellum Ci.
b) preda(ja)ti, preodda(ja)ti, odstopiti (odstopati), prepustiti (prepuščati): hereditatem filiae Plin. iun., munia imperii T., res matris alicui Ap.; z nakupom: ut illam transmittas sibi Pl.
c) posvetiti (posvečati): suum tempus temporibus amicorum Ci., vigiles operi noctes Suet.
d) „puščati mimo“ = prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), presta(ja)ti: tempus Plin. iun., quattuor menses hiemis inediā Plin., steriles annos Stat., ille, cui multi anni transmissi sunt Sen. ph. so prešla, secessūs voluptates Plin. iun. uži(va)ti, okusiti (okušati), discrimen (nevarnost, odločilni trenutek pri bolniku) Plin. iun., febrium ardorem Plin. iun.
e) ne (z)meniti se za kaj, ne ozreti (ozirati) se na kaj, vnemar pustiti (puščati), pri miru pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati), opustiti (opuščati): apud quos inania transmittuntur T., Hypaepeni transmissi ut minus validi T., leo … imbelles vitulos transmittit Stat. se … ne dotakne, transmittere Gangem Cu. opustiti zavojevanje Gangesa, Iunium mensem T. pustiti, da preteče; poseb. v govoru izpustiti (izpuščati), ne omeniti (omenjati), ne vzeti (jemati) v misel (obravnavo, pretres, o(b)zir, poštev), ne meniti se za kaj, ne ozirati se na kaj, zamolč(ev)ati, (molče) preskočiti (preskakovati): Scaurum (sc. Vespasiani nomen) silentio T., sententiam silentio T., haud fas, Bacche, tuos tacitum transmittere honores Sil., qui in praeturā omnibus edictis sine honore ac mentione ullā eum transmiserat Suet. —

II.

1. intr. prepeljati (prepeljevati, prepeljavati) se, voziti se, peljati se, prevažati se čez, preko česa kam: Suet. idr., sin ante transmisisset Ci. ep., ab eo loco conscendi (sem se vkrcal), ut transmitterem Ci. ep., Cyprum Cu., inde transmittebam Ci., Uticam a Lilybaeo, ex Sardiniā in Africam L.; pass. impers.: in insulam transmissum est L.; metaf. (k drugi stranki, na drugo stran) prestopiti (prestopati): ad Caesarem Vell.

2. prekoračiti (prekoračevati), prečiti, prečkati, iti čez (preko) česa, preiti (prehajati) čez ali skozi kaj, prehoditi, prehite(va)ti, preleteti (preletati, preletavati), preteči (pretekati), (pre)pluti, preplavati, plavati čez kaj, preko česa (z acc. kraja, ki pa je zgolj odvisen od praep. trans): Alpes L., Hiberum L., Euphratem ponte T., fluvium nando Stat., lacum nando Sil., mare Plin. preplavati, tot maria Ci. (o osebah) prepluti, grues maria transmittunt Ci., cervi campum cursu transmittunt V., transmittere cursum (pot) V., murales fossas saltu Stat. preskočiti; pass.: quos (sc. sinūs) transmitti oporteret Ci. ep., flumen ponte transmittitur Plin. iun., transmisso amne Tigri T., clementi transmisso clivulo Ap.

3. čez kaj, skozi kaj, prek(o) česa vreči, metati, zagnati (zaganjati), pognati (poganjati): tectum lapide vel missili Plin., flumina disco Stat.; pesn. metaf.: quantum Balearica torto funda potest plumbo medii transmittere caeli O. premeriti.

transponiranje samostalnik
1. matematika (o prenosu vrednosti) ▸ transzponálás

2. računalništvo (o prenosu podatkov) ▸ transzponálás

3. (prenos) ▸ transzponálás
Gre za poskus transponiranja gledališke zgodbe v filmsko, ki se presenetljivo pokaže kot zelo zanimiva. ▸ kontrastivno zanimivo A színházi történet megfilmesítésének kísérletéről van szó, amely meglepő módon nagyon érdekesnek bizonyul.

4. glasba (o izvedbi) ▸ transzponálás

trāns-pōnō -ere -posuī -positum (trāns in pōnere)

1. = traicere prevesti (prevažati), prepeljati (prepeljevati, prepeljavati): classis non transposuit militem T., victorem exercitum in Italiam Iust.

2. prestaviti (prestavljati), preložiti (prelagati), prenesti (prenašati), premestiti (premeščati): onera in flumen Plin. iun., statuam Gell., lacum istum totum huc ex Pisonis annali Gell.; occ. o rast. presaditi (presajati): arborem in locum alium Gell.

trāns-vehō (trā-vehō) -ere -vēxī -vectum (trāns in vehere)

1. peljati preko česa, čez kaj, prepeljati (prepeljevati, prepeljavati), prenesti (prenašati), transportirati: milites C., exercitum in Britanniam Suet., inflati utres Hispanos transvexerunt (čez reko) L., naves plaustris L., navem humeris travectam Alpes (čez Alpe) Plin.; occ. peljati (voziti) mimo, poseb. v triumfu: Fl., arma spoliaque carpentis L.

2. pass.
a) (med.) (pre)peljati se, iti preko (čez), (pre)pluti, (pre)jadrati: Corcyram L., Persae navibus in Africam transvecti L., caerula cursu Ci., flumen Varr. preplavati; pesn.: transvehitur Tuscos Cl. leti mimo Tuskov; occ. peljati (voziti) se mimo, (po)jezditi mimo: Suet. idr., transvectae a fronte alae T., Nero triumphali veste travectus est T.; o jezdenju mimo cenzorja pri ogledu: ab eodem (sc. Q. Fabio) institutum est, ut equites Idibus Quinctilibus transveherentur L., sed neque detrahi quemquam in travehendo ab accusatore passus est Suet.
b) metaf. preiti (prehajati), preteči (pretekati), miniti (minevati): transvectum tempus T., transvecta aetas T.

trāns-verberō -āre -āvī -ātum (trāns in verberāre) prebi(ja)ti, predreti (predirati), prebosti (prebadati): Val. Max., Lact. idr., clipeum, aerea clipei V., pectus alicuius abiete V., se gladio Sen. ph., bestia venabulo transverberetur Ci. ep., (Vinius) a milite in utrumque latus transverberatus T. z udarci ranjen, transverberatis scutis inter se conserti haerebant L.; metaf.: aëra proximum terrae volitando Ap. rezati zrak (o ptičih).

trāns-volō (trā-volō) -āre -āvī -ātum (trāns in volāre)

I. intr. (z)leteti (letati) skozi kaj; metaf. (z)leteti kam, preleteti, preteči, (od)hiteti kam: Varr., Sen. tr. idr., eques transvolat in alteram partem L., arma transvolarunt ad hostes Pl., transvolat ignis Lucr. —

II. trans.

1. kaj preleteti (preletati, preletavati), prehite(va)ti, hitro prekoračiti (prekoračevati), prečkati: oceanum Corn., Pontum, Boeotias fines Plin., Alpes, Asin. Poll. in Ci. ep.; metaf.: dum transvolat auras (sc. vox) Lucr., qualia sunt vitri (sc. foramina), species quā travolat omnis Lucr. šine skozi; pren.: cogitatio animum transvolans Plin. prešinjajoča.

2. occ. leteti mimo, hiteti mimo, šiniti mimo, huš(k)niti (mimo): Cupido transvolat aridas quercus H., vela navium Plin., Nilus insulas transvolat Plin. teče mimo otokov, ob otokih; metaf. (o času): ad nutum tuum momenta transvolant Aug.; pren.: transvolat (sc. meus amor) in medio posita H. hiti mimo … , se ne (z)meni za …

tranzit moški spol (-a …) der Transit, die Durchfahrt; potnikov: die Durchreise; tovora: die Durchfuhr (blaga Warendurchfuhr)
sporazum o tranzitu das Transitabkommen

trapelare¹ v. intr. (pres. trapelo)

1. pronicati:
il sole trapela da uno spiraglio sonce pronica skozi režo

2. pren. pricurljati, priti na dan:
nonostante la grande segretezza sono trapelati vari particolari della faccenda kljub veliki tajnosti so o aferi pricurljale na dan razne podrobnosti

tratar obravnavati, obdelovati, ravnati z, občevati; razpravljati, pogajati se; skleniti (kupčijo); nagovoriti z naslovom; trgovati, kupčevati

tratar con rigor strogo ravnati z
le trató de loco rekel mu je norec
tratar de tú tikati
tratar mal slabo ravnati z
tener que tratar con alg. imeti posla s kom
tratar de govoriti o, pogajati se o
tratar de conseguir a. skušati kaj doseči
tratar de hacer a/c nameravati kaj, prizadevati si, da
tratar en lanas trgovati z volno
tratarse iti za; (medsebojno) občevati
no se puede tratar de ello o tem ne more biti govora
¿de qué se trata? za kaj gre?

trattare

A) v. tr. (pres. tratto)

1. obravnavati:
trattare questioni attuali obravnavati aktualne probleme
trattare la pace pogajati se o miru

2. ravnati s, z; gostiti; postreči komu:
trattare con affabilità ravnati ljubeznivo
trattare dall'alto in basso obravnavati zviška
trattare bene, male lepo, grdo ravnati
trattare coi guanti ravnati obzirno, delati v rokavicah

3. skleniti, sklepati:
trattare un affare skleniti posel

4. tehn. obdelati

5. med. zdraviti

B) v. intr.

1.
trattare di razpravljati o:
di che si tratta? za kaj gre? kaj se je zgodilo?

2. občevati, imeti opravka

C) ➞ trattarsi v. rifl. (pres. mi tratto) skrbeti za; živeti:
trattarsi da principe živeti kot grof

träumen sanjati (von o); (sich Träumen hingeben) sanjariti; sich etwas nie träumen lassen še v sanjah si ne misliti; du träumst wohl! se ti sanja?

travniški sadovnjak stalna zveza
kmetijstvo (o nasadu sadnega drevja) ▸ kaszáló gyümölcsös

tŕden -a, -o solid, firm; fast; steady; (neovrgljiv) hard and fast

tŕden, -a, -o kot skala steady as a rock
tŕdno telo fizika solid
tŕdno stanje solid state
v tŕdnem stanju solidified, in a solid state
v tŕdnem spanju a fast sleep
cene ostanejo tŕdne (stalne) prices remain firm
postati tŕden, -a, -o to consolidate
imeti tŕdna tla pod nogami to be on solid ground

trdíti¹ (-im) imperf. affermare, asserire, dire, sostenere; protestare (si):
trditi, da si nedolžen affermare, sostenere la propria innocenza; protestarsi innocenti
tega ni mogoče z gotovostjo trditi non è possibile affermarlo con assoluta sicurezza
ljudje trdijo o njem čudne reči di lui la gente dice strane cose

tŕdno | trdnó adv. saldamente, fortemente, fermamente, tenacemente; strettamente:
trdno se držati načel essere di saldi, fermi principi
trdno upati sperare fortemente
biti trdno prepričan o čem essere fermamente convinto in qcs.
trdno stati na zemlji stare coi piedi saldamente per terra

trdnost² ženski spol (-i …) tehnika die Festigkeit (adhezivna Bindefestigkeit, natezna Zugfestigkeit, nihajna Schwingfestigkeit, oblikovalna Gestaltfestigkeit, obrabna Verschleißfestigkeit, oprijemalna Haftfestigkeit, popustna [Anlaßfestigkeit] Anlassfestigkeit, površinska Oberflächenfestigkeit, prelomna/pretržna Bruchfestigkeit, pretržna/raztržna Reißfestigkeit, razpočna Berstfestigkeit, strižna Scherfestigkeit, tlačna/na pritisk Druckfestigkeit, torzijska Torsionsfestigkeit, trajna statična Zeitstandfestigkeit, lepljenja Klebefestigkeit, lesa Holzfestigkeit, preje Garnfestigkeit, pri valjanju Walzfestigkeit, udarna Schlagfestigkeit, uklonska Knickfestigkeit, upogibna Biegefestigkeit, vezna Bindefestigkeit, vlečna Ziehfestigkeit, vzvojna/torzijska Verdrehungsfestigkeit, Verdrehfestigkeit, začetna Frühfestigkeit)
dajati trdnost čemu (eine Sache) festigen, samo tehnika versteifen
nauk o trdnosti die Festigkeitslehre
preizkus trdnosti die Festigkeitsprüfung
z visoko trdnostjo hochfest