Franja

Zadetki iskanja

  • réserve [-zɛrvə] féminin rezerva, prihranek, prihrana, zaloga; zadržanost, pridržek, opreznost, rezerviranost; premislek; izjema; militaire rezerva, sveže nadomestne čete; rezervat, pridržan prostor ali področje; nadomestek; prostor za hranjenje blaga

    à la réserve de, que ... z izjemo da ..., razen, da ...
    avec réserve oprezno
    de réserve rezervni, v rezervi
    sans réserve popopolnoma
    sous certaines réserves z nekaterimi pridržki
    sous (toute) réserve dé s pridržkom, brez garancije
    accumulation féminin de réserves (commerce) kopičenje rezerv
    fonds masculin pluriel de réserves rezervni sklad
    officier masculin de réserve rezervni častnik
    réserve cachée, latente, occulte (commerce) skrita rezerva
    réserve de chasse, de pêche lovski, ribiški revir, rezervat
    réserve indienne indijanski rezervat
    réserve légale, légitime héréditaire dolžni, pripadajoči del dediščine
    réserve d'or, de devises rezerva zlata, deviz
    réserves mondiales de pétrole, de gaz naturel svetovne rezerve petroleja, naravnega plina
    accumuler des réserves (na)kopičiti rezerve
    avoir, tenir qe en réserve imeti, držati kaj v rezervi
    constituer une réserve, des réserves de denrées ustvariti, napraviti rezervo, rezerve živil
    être versé dans la réserve (militaire) biti preveden v rezervo
    être dévoué à quelqu'un sans réserve biti popolnoma vdan komu
    être, se tenir sur la réserve biti oprezen, varovati se, paziti se, ne se neprevidno angažirati
    faire des réserves sur qe izraziti pomisleke proti
    mettre quelque chose en réserve dati kaj na stran
  • Reservebank, die, Sport klop za rezervne igralce
  • reservoir [rézə:wa:]

    1. samostalnik
    rezervoar (tudi figurativno)
    zbiralnik; dolinska pregrada; shramba (zlasti bencina, nafte), bazen za zbiranje
    figurativno velika zaloga (of česa)

    2. prehodni glagol
    spraviti v rezervoar
  • réservoir [rezɛrvwar] masculin rezervoar, zbiralnik; bazen za shranitev rib

    réservoir d'essence (automobilisme, aéronautique) bencinski tank
    réservoir d'huile tank za olje
    réservoir d'eau potable rezervoar pitne vode
    réservoir d'irrigation namakalni rezervoar
    réservoir d'une usine à gaz plinski zbiralnik, gazometer
  • residential [rezidénšəl] prislov (residentially prislov)
    stanovanjski; primeren, pripraven za zasebne hiše, zaseden z zasebnimi hišami

    residential district stanovanjski okoliš
    residential club klub, v katerem imajo člani stanovanje in oskrbo
    residential quarter (area, district) stanovanjska četrt (z vilami itd.)
    residential school šola z internatom
    residential section stanovanjska mestna četrt
  • résille [rezij] féminin mrežica za lase
  • resina ženski spol smola; smola za gosli
  • resistless [rizístlis] prislov (resistlessly prislov)
    ki se mu ni možno upreti; ki ne nudi odpora, nima moči za odpor, nemočen, popustljiv
  • resolutive [rézəlu:tiv]

    1. prislov
    medicina raztopljiv, topilen; ki topi (razkraja, splahni) (oteklino)

    2. samostalnik
    medicina sredstvo, ki raztopi, topi, preprečuje vnetje, resolvent; pomoček za razkrajanje
  • resolver [-ue-, pp: resuelto] odločiti, skleniti; razpršiti (dvom); kratko povzeti; določiti za; razkrojiti, raztopiti, uničiti

    resolver una cuestión rešiti vprašanje
    resolver una duda razpršiti dvom
    resolverse raztopiti se, razpasti; priti do (raz)rešitve (bolezen); odločiti se
    resolverse en vapor izhlapeti, izpuhteti
    ¿cómo se resuelve esto? kam to pelje?
    resuluto odločen, pogumen
  • re-spiciō -ere -spexī -spectum (re in specere)

    1. nazaj (po)gledati, nazaj pogledati (pogledovati, pogledavati), nazaj se ozreti (ozirati): Varr. fr. idr., nusquam circumspiciens aut respiciens L., ad aliquem Ter., in aliquem Ap., Clodius respexit et concidit in lumine curiae Ci., respicere ad urbem V., calones cum respexissent, fugae sese mandabant C.; z acc.: Eurydicam suam O. za Evridiko, nec prius ab amissam respexi V. ali absentem respexit amicum V. po … , signa respicere C.; occ. za seboj (sabo) videti, zagledati, opaziti, zapaziti: quos ubi rex respexit L., angues a tergo V., sol tantum respicit, quantum superesse videt O.; z ACI: respiciunt atram in nimbo volitare favillam V.; metaf. misliti (za nazaj o čem), misliti na kaj, razmišljati o čem: Macedoniam Cu. na Makedonijo, quoad longissime potest mens mea respicere spatium praeteriti temporis Ci.

    2. metaf.
    a) ozreti (ozirati) se (na kaj), o(b)zir imeti do česa, preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati, premišljevati), (po)misliti (pomišljati), v poštev vzeti (jemati) kaj, upoštevati: Ter. idr., respicite C. Fabricii senectutem Ci., respicere exemplar vitae H., si Caesar se respexerit Plancus in Ci. ep. če si Cezar premisli, haec respiciens N. glede na to, in consilio capiendo omnem Galliam respiciamus C.; z ACI: non respexit illum apud Baias esse Ci.; v negativnem pomenu: respicere (paziti na, imeti na očeh, imeti pazko) ac timere oppidanos Hirt.; occ. gledati na kaj, misliti na kaj, brigati se za kaj, skrbeti za kaj: Pl., Ter. idr., rem publicam Ci., saltem commoda populi Romani respicite Ci., ad haec respice V. pazi na to, libertas respexit inertem V. je mislila name, respicere neglectum genus et nepotes H., fortuna respiciens Ci.
    b) upati na kaj od koga, nadejati se česa od koga, pričakovati kaj od koga: spem a Romanis L., subsidia L.
    c) zadevati koga, tikati se koga, biti komu v breme, bremeniti koga, postati skrb koga: ad hunc summa imperii respiciebat C., periculum ad venditorem respicere Icti. nevarnost (tveganje) prevzame prodajalec.

    Opomba: Star. cj. pf. respexis: Pl.
  • respiradero moški spol preduh, luknja za zračenje; strešno okno ali lina; kletno okno; oddušek; počitek; sapnik
  • respirateur [-tœr] masculin aparat za umetno dihanje

    masque masculin respirateur maska, ki filtrira zrak
    muscles masculin pluriel respirateurs dihalne mišice
  • respirator [réspəreitə] samostalnik
    tehnično respirator
    vojska plinska maska; aparat za umetno dihanje
  • respiratory [rispáiərətəri] prislov
    dihalen, ki se tiče dihanja, ki rabi za dihanje

    respiratory tract, respiratory passages dihalni trakt
  • respiro m

    1. dih, dihanje:
    fino all'ultimo respiro do zadnjega diha
    avere il respiro regolare, affannoso dihati normalno, sopsti
    mandare l'ultimo respiro izdihniti
    mandare un respiro oddahniti si
    trattenere il respiro per la paura od strahu zadržati dih

    2. pren. mir; premor; odlog (plačila):
    lavorare senza respiro delati nepretrgoma
    accordare un breve respiro privoliti v kratek odlog (plačila)

    3.
    di ampio respiro pren. navdahnjen, daljnosežen, široko zasnovan:
    opera di ampio respiro navdahnjeno delo

    4. glasba pavza za vdih
  • respond [rispɔ́nd]

    1. samostalnik
    cerkev responzorij, odpevanje (med duhovnikom in verniki)
    arhitektura polsteber, ki rabi za oporo loku, oboku ali svodu

    2. neprehodni glagol & prehodni glagol
    odgovoriti, dati odgovor (to na)
    ameriško, pravno dati zadoščenje; odgovarjati, jamčiti za; biti dovzeten (to za)
    reagirati na kaj; sprejeti

    he responded to the insult with a blow na žalitev je odgovoril (reagiral) z udarcem
  • responsibility [rispɔnsəbíliti] samostalnik
    odgovornost; obveznost; zanesljivost, zmožnost plačila; osaba ali stvar, za katero odgovarjamo

    on one's own responsibility na (svojo) lastno odgovornost
    to act (to do) on one's responsibility storiti (delati) na lastno odgovornost
    to accept (to take) the responsibility for s.th. sprejeti (prevzeti) odgovornost za kaj
    to be afraid of responsibility bati se odgovornosti
    I'll take the responsibility of this step jaz bom prevzel odgovornost za ta korak
  • responsive [rispɔ́nsiv] prislov (responsively prislov)
    odgovarjajoč
    figurativno dovzeten, občutljiv za, dostopen za, ki reagira na, poln razumevanja (to za)
    cerkev ki se tiče responzorija, odpevanja
    arhaično ustrezen
  • responsiveness [rispɔ́nsivnis] samostalnik
    dovzetnost (to za)
    dostopnost; polno razumevanje za; simpatija
    tehnično zmožnost stabilizacije