Franja

cathedra -ae, f (gr. καϑέδρα)

1. stol ali naslanjač z naslanjali za roke in s podnožnikom: Pr., Ph., Sen. ph. idr., discipularum inter iubeo plorare cathedras H. velim mu (kot učitelju petja) vpiti med učenkami; pozneje namesto nosilnice (lectīca) stol za nošenje, nosilni stol: cum iam sextā cervice feratur... undā paene cathedrā Iuv., stratā positus longāque cathedrā Iuv.; met.: molles cathedrae Iuv. mehkužne gospe.

2. učiteljska stolica, katedra: Mart., Iuv., Eccl.; met.
a) učiteljevanje, učiteljstvo: Aus.
b) škofovska stolica: Prud., Sid.

Catō -ōnis, m Katon, priimek Porcijevega rodu. Poseb.

1. M. Porcius Cato Mark Porcij Katon, znameniti državnik, vojskovodja, govornik in pisatelj. Rodil se je l. 235 v Tuskulu in se že pri 17 letih bojeval zoper Hanibala, potem pod Fabijem Maksimom l. 214, l. 209 pa pred Tarentom; udeležil se je tudi Scipionovega pohoda v Afriko in l. 205 spremljal Scipiona kot kvestor na Sicilijo. L. 198 je bil pretor na Sardiniji; l. 195 konz., na vso moč je preganjal razkošje in oderuštvo. Kot prokonz. v Hispaniji l. 194 je ugnal uporne prebivalce, l. 191 pa je kot podpoveljnik Acilija Glabriona odločil srečni izid bitke pri Termopilah. Kot cenzor z Valerijem Flakom l. 184 je nastopal izredno strogo, zlasti zoper nekatere senatorje in razvratne ženske (zato je dobil vzdevek Censorius T.). Bil je vzor stare rimske preprostosti in nravnosti ter zaklet nasprotnik Kartagine (pogosto je ponavljal: ceterum censeo Carthaginem esse delendam); umrl je l. 149. Od mnogih njegovih spisov se je popolnoma ohranila le knjiga de re rustica (o poljedelstvu). Poleg te so bile najznamenitejše (ohranjene le v odlomkih) Origines (7 knjig, nekakšni letopisi, ki vsebujejo zgodovino Rima in drugih italskih ljudstev od začetkov do Katonove dobe): Ci., N., L. idr., Cato superior, priscus H., maior Ci.; apel.: lector Cato Ph. = strog sodnik, kakor tudi Cato severe Mart.; verba priscis memorata Catonibus H. od starih Rimljanov, viros bonos... Paullos, Catones, Scipiones Ci. Od tod adj. Catōniānus 3 Katonov, katonski: Ci. ep., Sen. ph., Dig.; apel. = strogo nraven: lingua Mart.

2. M. Porcius Catō (Uticēnsis Utičan), pravnuk Katona st., roj. l. 95, stoik, eden najblažjih značajev propadajoče republike, trden republikanec in zato hud Cezarjev nasprotnik v državljanski vojni. L. 72 se je bojeval zoper Spartaka, potem v Makedoniji, od koder se je vrnil v Rim in se posvetil govorništvu in filozofiji. L. 65 je bil kvestor, l. 63 pa je kot tr. pl. designatus dosegel, da so bili Katilinovi pajdaši kaznovani. Bil je pretor še l. 54, konzulstva pa ni dosegel, ker se mu je uprlo na tedaj običajni način poganjati se za ljudsko naklonjenost. Po bitki pri Tapsu l. 46 je v Utiki naredil samomor (zato Uticēnsis), ker ni hotel doživeti konca republike. Tudi Porcija, njegova hči in žena Marka Bruta, je naredila samomor, sin Mark pa je hrabro padel pri Filipih l. 42: Ci., C., S. idr. Od tod Catōnīnī -ōrum, m katonovci, privrženci ml. Katona: Ci. ep.

3. Q. Valerius Catō Kvint Valerij Katon, Galec, osvobojenec, sloviti slovničar in pesnik v Sulovem času: O., Cat., Suet.

catus¹ 3, adv. -ē (sab. po Varr.)

1. oster, tenkozvočen, zveneč: signa Enn. ap. Varr.

2. pren. ostroumen, bistroumen, dovtipen, pameten, razborit, prebrisan, premeten, prekanjen, zvit, pretkan, spreten, vešč: Pl., Ter., Varr., c. Aelius Sextus Enn. ap. Ci., c. dicta Enn. ap. Varr., quis prudentem et, ut ita dicam, catum ex re externa iudicet? Ci., qui feros cultus... voce formasti catus H., ille catus, quantumvis rusticus H. premeten, čeprav zarobljen; z abl. ali gen. razborit v čem, vešč česa, čemu, v čem: experimentis catus Ap., catus linguā, arte palaestrae, legum Aus.; z inf.: Ap., catus... cervos iaculari H. spreten, da...

cauda, vulg. cōda, -ae, f

1. živalski rep: Varr., Lucr., O., Cat. idr., oculos... natura nobis ut equo aut leoni saetas, caudam, aurīs ad motus animorum declarandos dedit Ci., alia... quasi ad quendam ornatum (a natura esse donata videntur), ut cauda pavoni Ci., c. equina H., delphines aequora verrunt caudis V., Cerberus... leniter atterens caudam H., caudam iactare popello Pers. ljudstvu z repom migati = po pasje dobrikati se; preg.: qui te deridet, caudam trahat H. = naj bo v posmeh.

2. pren.
a) rep = privesek; šalj.: videtis Verrucium? videtis primas litteras integras? videtis extremam partem nominis, codam illam Verrinam tamquam in luto demersam esse in litura? Ci. „veprov rep“, t. j. privesek imenu „Verres“, spremenjenemu v „Verrucius“.
b) moško spolovilo: accidit, ut cuidam testes caudamque salacem demeteret ferrum H. (prim. H. Sat. II, 7, 49).

caulis, vulg. cōlis (cōlēs), -is, m (prim. lat. cavus, gr. καυλός steblo)

1. steblo, storž kake rastl.: Varr., Col., brassica latis foliis caule magno Ca., dictamnum... carpit ab Ida, puberibus caulem foliis... comantem V., c. fabarum Plin.; pri trti vitica, ovijalka: Plin.

2. poseb. pri zelju kocen in met. zelje, kapus: Varr., Col., Plin., (vites) etiam a caulibus... refugere dicuntur Ci., qui teneros caules alieni fregerit horti H., caule suburbano... dulcior H.

3. pren. o steblastih rečeh
a) moško spolovilo: Luc. ap. Non., Cels. (z obl. coles ali colis), Serv.
b) peresni tul: pinnarum caules omnium cavi Plin.
c) steblo volovskega repa: Plin.
č) ostna cevka kobilic: Plin.

causor (caussor) -ārī -ātus sum (caus[s]a)

1. kaj kot resničen ali pogosteje kot namišljen vzrok navesti (navajati), izgovarjati se s čim, opravičevati se s čim, sprenevedati se; abs.: Pac. et Acc. et Afr. ap. Non., causando nostros in longum ducis amores V.; z acc.: Tib., Cu. idr., multa Lucr., militum voluntatem S. fr., consensum patrum L., locum immeritum H., omina... visaque O., valetudinem T., hiemem aut negotia varie causatus... vulgum,... provincias fefellit T.; z ACI: Tib., Suet., Gell., Dig., causando corrumpi equos inclusos in insula L. pod pretvezo, da..., non vacasse sermoni suo regem causatus Cu.; s kavzalnim stavkom: Dig., causatus..., quod hic ingressum se turbatius mare non esset secutus Suet.

2. occ. s sprenevedanjem odreči (odrekati), odkloniti (odklanjati); z inf.: causari accipere rationes Dig.

cautērio -āre (-āvī) -ātum (cautērium) z izžigalom žgati; occ. (o)žigosati (v pravem in prenesenem pomenu): Eccl.

cautērium -iī, n (gr. καυτήριον)

1. izžigalo,
a) kot kirurško orodje: Plin., P. Veg.
b) posoda z ognjem za vžiganje slik na steno: Dig., Tert.

2. strojilo za izjedanje divjega mesa: Plin.

cautiō -ōnis, f (cavēre)

1. opreznost, previdnost, pazljivost: videte, quam longe videar a cautione mea discedere Ci.; z objektnim gen.: horum incommodorum una cautio est Ci. opreznost pri...; s subjektnim gen.: c. defendendi Ci.; res habet multas cautiones Ci. ima mnogo, česar se je treba paziti, toda: quae cautionem non habent Ci. ep. ki za previdnost nima mesta, čemur se ni možno ogniti; (mihi) cautio est, ne... Pl., Ter. moram se paziti.

2. jur. poroštvo, jamstvo, polog, varščina (obveznica, zadolžnica): uno tempore cautiones fiebant pecuniarum Ci., sine cautione id Fannius Roscio debebat Ci. brez dolžnega pisma, c. chirographi Ci. lastnoročno pisana obveznica, cautionem idoneam offerre Icti.; z ACI: Suet.; pren.: hunc... Cn. Pompeius omni cautione, foedere, exsecratione devinxerat nihil in tribunatu contra me esse facturum Ci.

cautus 3, adv. -ē (adj. pt. pf. glag. cavēre)

1. zaščiten, zavarovan, varen: cautos nominibus rectis expendere nummos H., quo mulieri esset res (premoženje) cautior Ci., ea pars, quae est cautior Ci., civitates murorum firmitate cautissimae Amm.; z ab (zoper): cautus ab incursu belli Lucan.

2. met. oprezen, previden: Ter., O., Pr., Q. idr., cauti in periculis, non timidi in contionibus Ci., ad... malum cautior L., parum cautus adversus... fraudem L. adversus aliquem cautior Val. Max., satis cautus erga bona sua Cu., vulpes c. H. zvita lisica, iter caute facere C., nihil satis caute, nihil satis callide agi potest Ci.; z gen.: c. rei divinae Macr.; z inf.: Pr., cautus dignos assumere H.; enalaga: manus c. O., consilia cauta T., cautioribus consiliis uti Ci., cautissima senectus T.

cavallo m (f -la)

1. zool. konj (Equus caballus), kobila:
cavallo baio rjavec
cavallo bianco belec
cavallo sauro rjavec
cavallo morello vranec
cavallo da sella jezdni konj
cavallo da tiro vprežni konj
cavallo da corsa dirkalni konj
a cavallo di due secoli na prelomu stoletja
medicina da cavallo pren. zelo močno zdravilo
febbre da cavallo pren. huda vročica
spropositi da cavallo pren. hude napake
essere a cavallo pren. biti na konju
cavallo di battaglia paradni konj
andare col cavallo di s. Francesco pren. iti peš

2. tehn.
cavallo, cavallo vapore konjska moč

3.
cavallo di Frisia voj. španski jezdec

4. šport konj:
cavallo con maniglie konj z ročaji

5. šah skakač

6. korak (pri hlačah)
PREGOVORI: a caval donato non si guarda in bocca preg. podarjenemu konju ne glej na zobe
campa cavallo, ché l'erba cresce preg. potrpljenje je božja mast

cave [kav] adjectif votel, vdrt; féminin klet; zaloga vina, vino; kletni lokal; denarni vložek (pri igri)

année féminin cave lunino leto
rat masculin de cave (figuré) tanka sveča, (populaire) davčni uslužbenec (preglednik kleti)
cave-abri féminin klet zaklonišče
cave à bois drvarnica
cave à charbon, à provision, à vin klet za premog, za zalogo, za vino
cave à liqueurs domači, hišni bar (omara z likerji)
aller de la cave au grenier pasti iz ene skrajnosti v drugo
avoir du vin en cave imeti vino v kleti
mettre en cave vkletiti, dati v klet
on ne peut pas être en même temps à la cave et au grenier ne moreš biti na dveh krajih istočasno

cavea -ae, f (cavus)

1. votlina: Plin., Lact., Prud., a cavo cavea Varr.; od tod
a) kletka za živali, obor, zverinjak, ptičnica: Varr., Lucr., Cu. idr., avis inclusa in cavea Ci., ursus,... caveae valuit si frangere clatros H., in cavea mortua pica Mart.; panj, košnica: Col., emissum caveis apum agmen V.
b) ograja iz trnja idr. okrog mladih dreves idr.: Col.
c) mrežasto pleteno stožčasto stojalo, ki so ga postavljali valjavci in barvarji nad oglenko z ožganim žveplom, da so vetrili, sušili in belili tkanino: Ap. (Metam. IX, 24).

2. pren. prostor za gledalce (v rim. gledališču): Pl., Amm., qui clamores totā caveā nuper in... M. Pacuvii nova fabula! Ci.; sedeži v gledališču so se stopničasto dvigali; od tod prima cavea sedeži na prvem prostoru (za častno gospodo: senatorje, viteze, Vestalke), media c. sedeži na srednjem prostoru (za poštene državljane), ultima ali summa c. sedeži na zadnjem prostoru (za ljudstvo in drhal): Turpione Ambivio magis delectatur, qui in prima cavea spectat, delectatur tamen etiam, qui in ultima Ci., sanxitque, ne quis pullatorum mediā caveā sederet Suet., verba ad summam caveam spectantia Sen. ph. zadnjemu prostoru namenjene.

3. met.
a) gledališče: verbum in cavea dixit histrio Pl., ludi publici, quoniam sunt cavea circoque divisi Ci.
b) gledalci v gledališču, potem gledalci sploh: consessus caveai (= caveae) Lucr., hic totum caveae consessum ingentis... clamoribus implet V., caveae dissensus Stat.

caveō -ēre, cāvī, cautum (iz *coveō gledati; prim. gr. κοέω zapažam, gledam, ἀκούω slišim)

1. paziti se, čuvati se, varovati se koga ali česa, oprezen biti; abs.: nate, cave O., eum, qui palam est adversarius, facile cavendo vitare possis Ci., illum identidem monere, ut caveret Ci. da naj se pazi. Sklada se
a) z a(b): ut a me ipso caveret Ci. da se mene... varuje, c. ab insidiis S.; predklas. in poklas. s samim abl.: c. malo Pl., Petr., infortunio Pl., cave tibi Romā Val. Max.
b) z acc.: ut vallum caecum fossamque caveant C., illum ut me metueret, me caveret, monebant Ci., socium cavere quî possumus? Ci., c. ictum fulminis Lucr.; od tod pass.: cavenda est gloriae cupiditas Ci. varovati se je treba slavohlepnosti, cavendae et struendae insidiae L., cauto opus est Pl. iz previdnosti.
c) z inf.: caveret id petere, quod illi iure negaretur S., commisisse cavet, quod mox mutare laboret H., capro occursare caveto V.
č) s finalnim stavkom (trdilno): cavet, ut ea pecunia decemviri utantur Ci. skrbi za to, da..., caveamus, ut ea, quae pertinent ad dignitatem, moderata sint Ci.; večinoma nikalno: ut cavebis, ne me attingas Pl., cavete iudices, ne nova proscriptio instaurata esse videatur Ci. pazite, skrbite, da ne, quod ut ne accidat, cavendum est Ci. Pogosto se prepoved opisuje z imp. cave, caveto, cavete kot krepkejša nikalnica: nikar ne, za nobeno ceno ne: caveto, ne laxi sient Ca., verbum cave faxis Pl., cave credas Ci. nikar ne veruj, cave sis (= si vis) mentiaris Ci., cave te fratrum... misereat Ci. nikar ne imej usmiljenja, cave faxis H.; occ. voj. odbijati, prestreči (prestrezati): ictum Q.

2. (po)skrbeti za..., zavarovati, zaščititi, z dat. personae in rei: cavet mimis, aleatoribus, lenonibus Ci., his agris cavet, hos defendit Ci., existimasti satis cautum tibi ad defendendum fore Ci., alicui cautum velle Ci. želeti komu varnost, monent, ut ipsis ab invidia caveatur L. da naj jih obvarujejo sovraštva, cavere securitati Suet.

3. occ. jur.
a) sebe zavarovati, pridobiti varnost, zagotoviti si: cum ita caverent: si post kal. ian. in consilivm iretur Ci., agri, de quibus cautum est foedere Ci., ab sese caveat, quemadmodum velit Ci. naj si pridobi njegovo jamstvo.
b) koga drugega zavarovati, dati mu poroštvo (varnost), porok biti komu, varščino položiti: civitate obsidibus de pecunia cavent Ci. se zavežejo s talci glede denarja, praediis populo cautum est Ci., Tauromenitanis cautum est foedere, ne navem dare debeant Ci.
c) kot pravnik posredovati pri zagotovilih, zagotovilo oskrbeti, varnost zagotoviti (zagotavljati) komu: haec urbana militia respondendi, scribendi, cavendi Ci. odvetniški posel v vseh pravnih in uradnih zadevah, iuris consultus ad respondendum et ad agendum et ad cavendum peritus est Ci.

4. z zakonom, oporoko ali pogodbo zagotoviti (zagotavljati), odrediti (odrejati), ukreniti (ukrepati), določiti (določati), ustanoviti (ustanavljati): altera lex privatorum aedificiis, altera sepulcris cavet Ci. ima določbe..., testamento cavere, ut dies natalis agatur Ci., in quo foedere cum caveretur sociis (so se ustanovile določbe za zaveznike), nihil de Saguntinis cautum est L. se ni nič ukrenilo glede Sagunčanov.

Opomba: Imp. pr. pesn. tudi căvĕ: Pl., Ter., H., O., Cat., Pr.

cavillor -ārī -ātus sum (cavilla)

1. šaljivo in žaljivo zbadati, dražiti koga, nagajati komu, norčevati se iz koga, posmehovati se komu: Suet., Gell., c. cum aliquo Ci. ep., L. koga dražiti, in eo cavillatus est Ci., inter cavillantes milites L. med šalami in burkami vojakov, tribunos plebei cavillans vocare L. jih je zbadljivo imenoval ljudske tribune, c. praetextam Ci., deos Val. Max., Tiberium sedere in senatu verba patrum cavillantem T.; occ.: cavillatus est aestate grave esse aureum amiculum Ci. se je pošalil.

2. puhlice (sofizme) iskati, izvijati se, brez osnove trditi kaj, prigovarjati komu ali čemu: cavillari tum tribuni L. so se izvijali, circa crus Plin.; z ACI: stridorem eum dentibus fieri cavillantur Plin.; s finalnim stavkom: omnibus modis cavillandum, ne quid... Tert. ubraniti je treba na vsak način... — Act. soobl. cavillō -āre: Prisc., Ven.; od tod pass. cavillatur Tert., pt. pf. cavillatus Ap.

cavō -āre -āvī -ātum (cavus)

1. (iz)votliti, (iz)dolbsti: stillicidi casus lapidem cavat Lucr., gutta cavat lapidem, non vi, sed saepe cadendo O. kaplje izvotle kamen, a ne s silo, z vztrajnim padanjem, corneum cavatum ad id baculum L. v ta namen izvotljena, parmam gladio c. V. predreti, oppida cuniculo curvata Plin. izpodkopana, luna cavans cornua Plin. pojemajoča. Od tod adj. pt. pf. cavātus 3 izvotljen, votel: rupes, cortices V., dentes Col., torrens alibi aliter c. L., sinus cavatior Tert.

2. occ. s proleptičnim obj. (iz)votliti, (iz)dolbsti, (iz)bočiti: naves cavare ex arboribus L. ali lintres arbore V., urna faberrime cavata Ap.

cazar [z/c] loviti, na lovu biti; goniti, preganjati; uloviti, ujeti

ir a cazar iti na lov
cazar a espera, cazar en puesto na (lovsko) prežo iti
cazar a lazo loviti z zanko
cazar en vedado loviti v prepovedanem lovskem revirju
cazar al vuelo sestreliti v letu

CD-plošča samostalnik
1. (nosilec digitalnega zapisa) ▸ CD lemez, cédé lemez
Navodila so le na CD-plošči. ▸ Az útmutató csak cédé lemezen van.
Res se tudi CD-plošče z leti obrabijo, vendar ne zaradi predvajanja, temveč zgolj zaradi staranja materiala, na katerem je shranjena informacija. ▸ Igaz, hogy idővel a CD lemezek elhasználódnak, de nem a lejátszások, hanem az anyag elöregedése miatt, amelyre az információkat rögzítették.

2. (glasbeni album) ▸ CD lemez, cédé lemezKreslin obljublja, da bo na koncertu mogoče predpremierno slišati kar nekaj novih pesmi, ki bodo jeseni izšle na njegovi novi CD-plošči. ▸ Kreslin ígéri, hogy a koncerten premier előtt lehet majd hallani néhány új dalt, amelyek az ősszel megjelenő új CD lemezén szerepelnek.

ce [sə] pronom to

ce qui (to), kar
ce que (to) kar
depuis ce od tedaj
c'est-à-dire to se pravi, to je, namreč
qu'est-ce à dire? kaj se to pravi?
ce disant rekoč to, s temi besedami
ce dit-on kot se govori, tako se govori
c'en est fait de moi z menoj je konec
ce n'est pas que (je veuille) ne da bi morda (hotel)
pour ce faire v ta namen
ce (me) semble kot se zdi, kot je videti
c'est à moi de ... jaz sem na vrsti, da ...
c'est pourquoi zato
c'est que ker; namreč
c'est à pleurer človek bi se zjokal
sur ce nakar; nato
le temps, c'est de l'argent (proverbe) čas je zlato

cedō¹ in st.lat. pl. cette (imp. glag. dare iz ce [gl. to geslo] in *dō = dā, oz. sinkop. iz ce in date)

1. daj, dajte sem, sem s kom ali čim; abs.: cape cedo Ter., cedo, ut bibam (= dā bibere) Pl., cedo, ut aspiciam Pl.; tudi z acc.: Acc. fr., Naev. fr., cedo dextera Ter., cedo tuam mihi dexteram Pl., cette dextras Pl., cette manus vestras Enn. ap. Ci., cedo aquam manibus Pl., cedo aurum mi Pl., quin tu mi argentum cedo Ter., puerum... mihi cedo Ter., cedo senem Ter., cedo, quaeso, codicem Ci., cedo lyram, cedo illum Ph.; obj. je razviden iz besedne zveze: cedo mihi (sc. pateram) Pl., cedo, inquam, si quid ab Attico Ci. ep.; cedo včasih = age! daj!: cedo, nuptias adorna Pl., cedo experiamur Ap.

2. pren. daj, dajte, reci, recite, govori, govorite, povej, povejte, glej, glejte, poslušaj, poslušajte, misli si, mislite si: Iuv., cedo istuc tuum consilium Ter., cedo mihi leges Atinias, Furias Ci., cedo mihi ipsius Verris testimonium Ci., cedo nunc eiusdem illius inimici mei de me eodem ad verum populum in campo Martio contionem Ci., cedo dum (= age dum) povej (govori, reci) torej, na dan s tem: Ter.; včasih je cedo (kakor dā = date, dic = dicite) v pluralnem pomenu = cette: cedo, si vos in eo loco essetis, quid aliud fecissetis? Ca. ap. Q., cedo, quî vestram rem publ. tantam amisistis tam cito? Naev. ap. Ci.; z odvisnim vprašanjem: cedo, quis unquam cenarit atratus Ci., cedo, cui Siculo civis Romanus cognitor factus sit Ci., cedo, quid postea Ci.