Franja

bulla -ae, f (gl. bulbus) kar je napeto, nabreklo, okroglo,

1. mehur, poseb. vodni mehurček, brbunek: Plin., Ap., ut pluvio perlucida caelo surgere bulla solet O., bulla aquae Mart., spumosae aquarum bullae Eccl.; pren. o minljivih stvareh: homo est bulla Varr., non pluris sumus quam bulla Petr.

2. vzboklina, grba, glavica, okrogel okov kot okras
a) na pasu: aurea bullis cingula V., fulserunt cingula bullis V.
b) na vratih: Pl., Petr., bullas aureas omnes ex his valvis non dubitavit auferre Ci.
c) nastavek z iglo kot kazalec na sončni uri: Vitr.

3. bulla (aurea) zlata pušica, zlati tok, ki je bil obešen okoli vratu, tako da je visel na prsi; sprva so ga nosili etr. kralji, lukumoni in njihovi sinovi (aurum Etruscum Iuv.), pozneje pa tudi rim. triumfatorji in dečki iz plemenitih rodov kot amulet proti urokom: Pl., Pr., Plin. idr., neque te tam commovebat, quod ille cum toga praetexta, quam quod sine bulla venerat Ci., ut anulos sibi quisque et coniugi at liberis, et filio bullam... relinquant L.; sinovi osvobojenk so smeli nositi le usnjen tok (bulla scortea): Asc.; dorasli dečki so obenem s togo preteksto odložili tudi zlati tok in ga posvetili larom: Pers. (lares bullati Petr.); senex bullā dignissimus Iuv. = otročji; bulla argentea O. srebrni tok, ki so ga Nimfe obesile okoli vratu ljubljenemu jelenu.

bullion [búljən] samostalnik
surovo zlato ali srebro; zlato ali srebro v palicah; rese ali čipke iz zlatih ali srebrnih niti

bullion trade trgovina z denarjem po vrednosti kovine

buōno¹

A) agg.

1. dober:
un'anima buona dobra duša
buona volontà dobra volja
buona donna pog. evfemistično cipa

2. krotek, miren, priden:
un buon ragazzo priden fant
un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
buono come il pane dober kot kruh
alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
mangiare alla buona jesti po domače
una riparazione alla buona zasilno popravilo
siate buoni bodite pridni!
mare buono mirno morje

3. prijazen, vljuden:
buone maniere vljudnost, olikanost
fare buon viso prijazno sprejeti
con le buone prijazno, zlepa
con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
buoni uffici pravo posredovanje:
richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
una buona parola dobra beseda, priporočilo
di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo

4. dober, sposoben, ustrezen:
un buon medico dober zdravnik
buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
essere in buono stato biti dobro ohranjen
una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim

5. dober, koristen, ugoden:
buoni affari dobri posli
a buon mercato poceni
buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
buone feste vesele praznike!
Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju

6. dober, pravičen:
battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
a buon diritto upravičeno
questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!

7. dober, velik, obilen:
un buon tratto di strada dobršen del poti
un'ora buona debela ura, dobra ura
di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
di buon passo hitro
di buona lena energično, pridno

8. dober, ugleden, bogat:
buona famiglia dobra, ugledna družina
buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)

9. dober, lep, prijeten:
essere in buona compagnia biti v dobri družbi
buona cera dober, zdrav videz
fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
darsi buon tempo pren. zabavati se

10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)

B) m (samo sing.)

1. dobro:
essere un poco di buono biti malopridnež
buon per me na mojo srečo

2. lepo vreme:
la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo

3. (z okrepljenim pomenom)
ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda

4. (f -na) dober človek:
i buoni e i cattivi dobri in zli

Būpalus -ī, m (Βούπαλος) Bupal, gr. kipar z otoka Hiosa, nasprotnik jambskega pesnika Hiponakta, čigar grdi obraz je v spačeni podobi izpostavil posmehu; zato pa si ga je Hiponakt tako privoščil v svojih jambih, da se je Bupal baje obesil: H., Plin.

bureau [büro] masculin pisalna miza; pisarniško pohištvo; pisarna, biro, urad; agentura; théâtre blagajna; pisarniško osebje; poslovni odbor (biro), skupina oseb, ki vodi kako organizacijo ali ustanovo

bureau ambulant poštni biro na vlaku
bureau d'annonces inseratni oddelek, urad
bureau des billets blagajna za vozovnice
bureau des brevets patentna pisarna
bureau de cadastre katastrski urad
bureau de change menjalnica
bureau comptable računovodski urad
bureau du courrier registratura; vložišče, sprejemališče (dopisov, prošenj, vlog)
bureau du directeur direktorjeva pisarna
bureau de douane (mejna) carinarnica
bureau de l'état civil matični urad
bureau d'études konstrukcijski biro, sérvis
bureau des finances finančni urad
bureau gare poštni urad na kolodvoru, na postaji
bureau d'information urad, biro za informacije
bureau de location (d'un théâtre) (gledališka) dnevna blagajna
bureau ministre velika pisalna miza
bureau d'objets trouvés urad za najdene predmete
bureau de placement urad, biro za delo, posredovalnica za službe, borza dela
bureau de poste poštni urad
bureau de publicité reklamni biro
bureau de réception sprejemni urad, sprejemališče
bureau de renseignements urad za informacije
bureau restant uradno ležeče
bureau à rideau pisalna miza z roletnim pokrovom
bureau de tabac trafika
bureau de tourisme turistični urad
Bureau International du Travail Mednarodni urad za delo
bureau de vote volišče; volilni odbor (na volišču)
bureau de voyage potovalna agencija
chef masculin de bureau predstojnik urada, biroja
Deuxième Bureau (militaire) vojaška obveščevalna služba
employé masculin de bureau pisarniški uslužbenec
garçon masculin de bureau sluga, kurir v uradu, biroju
heures féminin pluriel de bureau uradne, delovne ure
aller au bureau, à son bureau iti v urad, v službo
élire, renouveler un bureau izvoliti, obnoviti poslovni odbor (biro)
être sur le bureau (figuré, familier) biti v izdelavi, v obdelavi

bùrina ž
1. močna burja
2. vrv, s katero se zategne jadro, ko piha nasprotni veter: jedriti od -e jadrati z vetrom

buriner [-ne] verbe transitif gravirati, vrezati v kovino; verbe intransitif, populaire garati

buriner une planche de cuivre vrezati bakreno ploščo, napraviti bakrorez
visage masculin buriné obraz z zarezanimi potezami

burja samostalnik
(veter) ▸ bóra [szél]Ob morju bo pihala močna burja, po nižinah pa zmerna. ▸ A tenger mellett erős, a síkságon mérsékelt volt a bóra.
Zunaj brije ostra burja, ki je pregnala galebe z obale. ▸ Az odakint tomboló, csontig hatoló bóra messze űzte a parttól a sirályokat.

burla ženski spol šala, burka; zasmeh, zasramovanje; draženje; prevara

burla burlando brez zbujanja pozornosti, nevedé
en tono de burla v posmehljivem tonu
de burlas za šalo, v šali
aguantar burlas razumeti šalo
no entender de burlas ne razumeti šale
mezclar burlas con veras pol v šali, pol resno govoriti
ni en burlas ni en veras, con tu amo partas peras z veliko gospodo ni dobro češenj zobati

burleska samostalnik
1. uprizoritvene umetnosti, književnost (komično delo) ▸ burleszk, bohózat
2. (absurdna situacija; farsa) ▸ burleszk, bohózatPrava burleska je bil smučarski tek, proga je bila namreč izredno mehka, poleg tega pa nerodno urejena pri spustih in tekmovalci so imeli veliko padcev. ▸ Az igazi burleszk a sífutás volt, ugyanis a pálya rendkívül puha volt, ráadásul a lejtőknél nem volt rendesen karbantartva, ezért a versenyzők sokat estek.Televizijsko soočenje kandidatk in kandidatov za župana prestolnice pa je bilo svojevrstna burleska. ▸ A fővárosi főpolgármester-jelöltek televíziós összecsapása egyfajta bohózat volt.

3. (varietejska predstava, pogosto z vložki striptiza) ▸ burlesque
4. glasba (vrsta skladbe) ▸ burleszk, groteszk zenemű

burn² [bə:n] samostalnik
opeklina; vžgano znamenje; požiganje; žig

to give s.o. a burn ošiniti koga z uničujočim pogledom

burrae -ārum, f (sor. z baburrus) burke: Aus.

burro m

1. maslo:
burro fresco, rancido sveže, žaltavo maslo
un panetto di burro štručka masla
burro da tavola čajno maslo
uova al burro kulin. na maslu ocvrta jajca
riso al burro, col burro kulin. riž na maslu, z maslom
burro o cannoni pren. maslo ali topovi (izdelovanje potrošnih dobrin ali orožja)

2.
burro di palma palmovo maslo
burro di cacao kakavovo maslo

3. agr.
burro nero zrel gnoj

4. pren. mehka snov:
ha le mani di burro vse mu pade iz rok
dare del burro a qcn. laskati, dobrikati se komu

büßen pokoriti se, spokoriti se, figurativ plačati, etwas mit dem Leben büßen plačati z (življenjem); das soll er mir büßen to mi bo še plačal

busta f

1. kuverta, pisemska ovojnica:
una busta chiusa, sigillata zaprta, zapečatena kuverta
busta a finestra ovojnica z okencem
busta paga kuverta s plačo; plačilni list

2. tok, etui:
la busta degli occhiali etui za očala

3. ekst. ženska torbica brez ročaja

but¹ [bʌt] veznik
ampak, toda, temveč, marveč, pač pa

not only ... but also ne samo..., ampak tudi
there is no doubt but (that) she is ill ni dvoma, da je bolna
one cannot but hope človek lahko samo upa
but then z druge strani pa
it is not so late but they may come ni še tako pozno, da ne bi mogli še priti
who knows but he may be angry? kdo ve, če ni morda hud?
but that če že ne

but [bü, büt] masculin cilj, namen, smoter; zadetek, gól (pri nogometu)

but éducatif vzgojni cilj
au but! gol!
coup masculin au but zadetek, gól
gardien de but vratar (pri nogometu)
dans le but de z namenom da, da bi
de but en blanc naravnost, brez ovinkov; nenadoma, brezobzirno
arriver au but dospeti, priti do cilja
atteindre, toucher le but zadeti, doseči cilj
avoir pour but nameravati
dépasser le but prekoračiti pametno ali zaželeno mero, preseči svoj cilj
envoyer le ballon dans le but poslati, suniti žogo v mrežo
en être à un but partout biti pri rezultatu 1 : 1
frapper au but zadeti, doseči cilj; figuré vedeti pri čem smo, pogoditi, pogruntati
gagner par trois buts à un dobiti tekmo, zmagati s 3 : 1
à la mi-temps, le score était de deux buts à un v polčasu je bil rezultat dve proti ena
manquer le but zgrešiti cilj, streljati mimo (vrat)
marquer, rentrer, réussir un but zabeležiti, zabiti gol
poursuivre un but zasledovati cilj, skušati uresničiti svoj namen
toucher au but bližati se cilju, koncu
viser au but meriti na cilj, ciljati

butan moški spol (-a …) kemija das Butangas
jeklenka za butan/z butanom die Butangasflasche

butan samostalnik
(plin) ▸ butánPovezane iztočnice: propan butan

bútati (-am) | bútniti (-em) imperf., perf.

1. frangersi, battere contro

2. battere, picchiare

3. rombare, rintronare (tuono, cannone)

4. tr. pog. (dregati) spingere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
srce buta il cuore batte forte
pren. butati v glavi avere delle fitte nella testa
butati z vrati sbattere la porta