Franja

plašč¹ moški spol (-a …) der Mantel (dežni Regenmantel, kopalni Bademantel, krznen Pelzmantel, nepremočljiv Ölmantel, iz frotirja Frottiermantel, iz gabardena Gabardinemantel, iz nerca Nerzmantel, iz perzijskega krzna Persianermantel, s kapuco Kapuzenmantel, molilni Gebetsmantel, poletni Sommermantel, pomladanski Frühjahrsmantel, prehodni Übergangsmantel, škofovski Bischofsmantel, škrlatni Purpurmantel, usnjen Ledermantel, zimski Wintermantel)
kratek plašč der Stutzer
ravno krojen plašč der Hänger
(zagrinjalo) der Deckmantel
religija mašni plašč das [Meßgewand] Messgewand
obešalnik/kljuka za plašč der Mantelhaken
… plašča Mantel-
(rob der Mantelrand, ovratnik der Mantelkragen)
blago za plašč der Mantelstoff
pomagati obleči plašč (jemandem) in den Mantel helfen
obračati plašč po vetru figurativno sein Mäntelchen in den Wind hängen; den Mantel nach dem Wind drehen
človek, ki obrača plašč po vetru der Wendehals, der Gesinnungakrobat
figurativno pod plaščem unter dem Deckmantel …
pod plaščem noči unter dem Mantel der Nacht
zagrniti s plaščem usmiljenja mit dem Mantel der Barmherzigkeit bedecken

plašč abrigo m ; gabán m ; (na kolesu) llanta f de goma

dežni plašč impermeable m
kopalni plašč albornoz m
obračati plašč po vetru (fig) amoldarse a las circunstancias, fam arrimarse al sol que más calienta

plášč coat; cloak; (kratek) cape; (pelerina) mantle

zimski plášč overcoat, greatcoat; tehnika jacket, case, casing; (na kolesu) tyre, outer cover
dežni plášč raincoat, impermeable, (impregniran) waterproof, (nepremočljiv, gumiran) mackintosh, pogovorno mac, mack
krznen plášč fur coat
gumiran plášč rubberized coat
pod pláščem (figurativno) under the cloak of, under the guise of
obračati plášč po vetru (figurativno) to set (ali to trim) one's sails to the (ali to every) wind; to be a weathercock

plášč (moški, ženski) manteau moški spol , (moški) pardessus moški spol , (vojaški) capote ženski spol ; (tehnika) enveloppe ženski spol , revêtement moški spol ; geometrija surface ženski spol latérale

plašč pri pnevmatiki enveloppe ženski spol, bandage moški spol (pneumatique), pneu moški spol
plašč brez pasu raglan moški spol
dežni plašč imperméable moški spol, manteau de pluie
hladilni plašč chemise ženski spol (ali enveloppe) réfrigérante, (pri motorju) bloc moški spol de culasse, bloc-cylindre moški spol
kopalni plašč peignoir moški spol de bain
zimski plašč pardessus d'hiver
obračati plašč po vetru s'accommoder aux circonstances, suivre le courant, familiarno tourner à tout vent (ali comme une girouette), retourner sa veste, tourner casaque

plášč (-a) m

1. cappotto, mantello; pastrano; soprabito; gabbana:
krznen plašč pelliccia
volnen plašč mantello di lana
podložen plašč cappotto foderato
dežni plašč impermeabile
poletni, zimski plašč soprabito estivo, pastrano
kopalni plašč vestaglietta; accappatoio

2. ekst. pren. manto, mantello; velo:
zemlja leži pod plaščem snega la terra è coperta da un manto di neve
razgrniti čez nekaj plašč pozabe stendere il velo della dimenticanza su qcs.

3. avt. copertone

4. teh. rivestimento, manto; metal. superficie laterale, mantello

5. ekon., zool. mantello
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obračati plašč po vetru voltare casacca, gabbana
kabelski plašč rivestimento isolante
rel. mašni plašč pianeta
bot. semenski plašč arillo
rel. škofovski plašč manto vescovile
rel. škrlatni plašč manto cardinalizio, porpora
geol. zemeljski plašč mantello terrestre

plat ženski spol (-i …) die Seite (druga die Kehrseite, senčna Schattenseite, svetla Lichtseite, temna Nachtseite)
šibka plat die schwache Seite
zadnja plat der Allerwerteste, der Hintern
prijetne plati življenja: Annehmlichkeiten množina
po eni plati einerseits, auf der einen Seite
po drugi plati andererseits, auf der anderen Seite, andernteils
po miselni plati gedanklich
po tej plati in dieser Beziehung
figurativno obrniti na osebno plat personalisieren
| ➞ → plat zvona

plát (-í) f (stran, del) lato, parte; aspetto, punto di vista (tudi pren.); alp. parete;
sprednja plat hiše la facciata della casa
napad z vseh plati attacco concentrico
pravna plat spora l'aspetto, il lato giuridico della controversia
po eni plati ..., po drugi ... da un lato..., dall'altro...
svetla plat lato illuminato, lato positivo
temna plat parte ombrosa, lato negativo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zadnja plat sedere, deretano; otr. popò
pren. bíti plat zvona suonare a martello
pren. druga plat medalje il rovescio della medaglia
slišati tudi drugo plat (zvona) ascoltare l'altra campana
dobiti jih po zadnji plati essere sculacciato

platea² -ae, f (tuj.; iz neke neizpričane besede, sor. z gr. πλατύς plosk, širok, morda iz *πλαταλέα [iz *πλάταλος]; ta ptica naj bi se platea oz. platalea imenovala po širokem kljunu ali po plavalni kožici na nogah; prim. platalea) = platalea domnevno pelikan: Plin.

plaudō (plōdō) -ere, plausī (plōsī), plausum (plōsum)

I. trans. s ploskom udariti (udarjati), pleskniti (plesketati), ploskniti (ploskati), biti s čim kaj, kam, ob (na) kaj, po čem: pectora (sc. equorum) manu O., circumstant properi aurigae manibusque lacessunt pectora plausa cavis V., cervicem V. (po)trep(lj)ati, pedibus choreas V. topotaje rajati, plausis alis O. plesketaje (frfotaje) s perutmi (krili). —

II. intr.

1. s ploskom (ploskajoče, tleskajoče) udariti (udarjati), ploskniti (ploskati), pleskniti (plesk(et)áti), tleskniti (tleskati): sumptis quin candida pennis ipsa sibi plaudat crepitante ciconia rostro O. klopoče, garrula limoso prospexit ab elice perdix et plausit pennis O. je zaplesketala (plesknila), je udarila s krili, je zaprhutala, et alis plaudentem nigra figit sub nube columbam V., aversae inter se manus collisae non plaudunt Sen. ph., non Lybico molles plauduntur pectine telae Ps.-V. (Ciris).

2. occ. z rokami ploskati v pohvalo, aplavdirati, prirediti (prirejati) ovacije (v gledališču itd.): clare plaudere, clare plaudere manibus Pl., his in theatro plaudebatur Ci., manus in plaudendo consumere Ci., huic ita plausum est, uti Pompeio plaudi solebat Ci., qui Curioni stantes plauserant Ci., a stantibus plausum esse Suet., plaudere manu, percutere pede Ambr.; komediografi so svoje igre zaključevali s pozivom poslušalcem, naj ploskajo („plaudite!“), od tod: usque ad „plaudite“ venire Ci. do konca igre, donec cantor „vos plaudite“ dicat H.

3. metaf. (po)hvaliti, hvalo da(ja)ti (peti): te curaturum fumo ut combureretur plaudente totā provinciā Ci., versibus alicuius O., ineptiis meis T. (Dial.), ingeniis non ille favet plauditque sepultis H., diis hominibusque plaudentibus Ci., populus me sibilat, at mihi plaudo ipse domi (znamenje samovšečnosti) H., nec ipse tibi plaudis Plin. iun., Apollodoro plaudit imbrifer Nilus Mart.

4. (kot znamenje neodobravanja, nezadovoljstva) s ploskanjem ali cepetanjem (topotanjem, butanjem z nogo ob tla) ne odobravati, izražati nezadovoljstvo: in aliquem Min.

Opomba: Fut. po 2. konjugaciji plaudebit: Vulg.

plaustrārius (vulg. plōstrārius) 3 (plaustrum) k vozu sodeč, vozen: asini, iugum Ca.; subst. plaustrārius -ī, m

1. voznik, kočijaž: si Aquiliae actione plaustrarium (po nekaterih izdajah plostrarium) teneri placet Ulp. (Dig.).

2. kolar: plaustrariorum vectigal Lamp.

plavanj|e¹ srednji spol (-a …) das Schwimmen (tudi šport), šport der Schwimmsport, (bočno Seitenschwimmen, čez Rokavski preliv Kanalschwimmen, hrbtno Rückenschwimmen, mešano Lagenschwimmen, na dolge proge Langstreckenschwimmen, po pasje Hundeschwimmen, das Hundeln, prsno Brustschwimmen)
plavanje na mestu das Wassertreten
prvenstvo v plavanju die Schwimmmeisterschaft

plávati to swim; (stvari, na vodi) to float, (s tokom) to drift

plávati pod vodo to swim under water
plávati v, po zraku to hover
plávati na hrbtu to swim on one's back
plávati eno miljo to swim a mile
bočno plávati to swim on one's side
plávati proti toku to swim against the current
plávati s tokom (figurativno) to swim with the tide (ali with the current)
plávati kot riba to swim like a fish
plávati čez reko, jezero, Rokavski preliv to swim a river, a lake, the Channel
plávati kot kamen to swim like a stone, to swim like a tailor's goose, to swim like a brick
plávati v krvi (figurativno) to be steeped (ali to welter) in blood
plávati v solzah to be bathed in tears, to brim with tears
on plava v denarju he is rolling in money
klet je plavala v vinu the cellar was swimming in wine
olje plava na vodi oil floats on water
predaleč (ven) plávati to swim out of one's depth
plutovina plava v vodi cork floats in water

plávati (-am) imperf.

1. nuotare:
plavati dvesto metrov nuotare i duecento metri

2. navigare; ekst. correre, volare, vagare, errare; diffondersi:
v daljavi plava jadrnica in lontananza naviga un veliero
po nebu plavajo oblaki le nubi corrono per il cielo
pogled mu plava po vrhovih il suo sguardo vaga sulle cime montane
zvonjenje plava čez dolino il suono delle campane si spande per la valle

3. nuotare, galleggiare:
les na vodi plava il legno galleggia sull'acqua

4. pren.
plavati v blaženosti, veselju gongolare
plavati v denarju, v izobilju avere soldi a palate, nuotare, sguazzare nell'abbondanza
plavati v solzah essere in lacrime
plavati v maščobi nuotare nel grasso

5. pren. confondersi, impappinarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
avtomobil plava l'auto slitta
pren. plavati v krvi nuotare nel sangue
pren. plavati proti toku andare controcorrente
pren. plavati v oblakih avere la testa fra le nuvole
šport. plavati kravl, metuljček nuotare crawl, a farfalla

play² [pléi]

1. neprehodni glagol
igrati (for za)
šaliti se, zabavati se, igračkati se; začeti igrati (karte), napraviti potezo, biti na potezi (šah); poigravati se (barve, valovi, žarki itd.); streljati (top), brizgati (vodomet), sijati
tehnično imeti prostor za gibanje, imeti toleranco, premikati se (bat), biti v pogonu; biti primeren za igro (igrišče)

2. prehodni glagol
gledališče igrati, uprizoriti
šport nastopiti, igrati proti, sprejeti igralca v moštvo; uperiti (žaromet, luč, vodni curek) na koga; ustreliti (iz topa)
tehnično spraviti v pogon, upravljati (stroj), obvladati

to play along with sodelovati, v en rog trobiti s kom
to play it cagey biti previden, omahovati
figurativno to play both ends against the middle previdno, rafinirano ravnati
to play ball with s.o. pošteno postopati s kom
to play booty prevarati
figurativno to play one's cards well (badly) (ne)spretno manevrirati
to play s.o. dirt izigrati koga
to play the devil (ali deuce) with prekrižati komu račune
to play by ear igrati po posluhu
to play fair (foul) pošteno (nepošteno) ravnati
to play s.o. false izdati koga
to play the fool zganjati neumnosti
to play a fish utruditi ribo na trnku
to play fast and loose with zlorabljati koga
to play the game držati se pravil, pošteno ravnati
to play to the gallery šopiriti se pred javnostjo
to play guns on obstreljevati
to play into s.o.'s hands koristiti drugemu, pomagati komu
to play one's hand for all it is worth izrabiti vsako priliko, uveljaviti vse svoje zmožnosti
to play the knave varati
to play a good knife and fork jesti z apetitom
to play the horses staviti na konjskih dirkah
to play for love igrati za zabavo ne za denar
sleng to play it (low) on izigrati koga, zlorabiti
to play a joke (ali prank, trick) on potegniti koga za nos
to play the races staviti na konjskih dirkah
to play a part igrati vlogo, pretvarjati se
to play possum hliniti spanje
to play upon the square pošteno ravnati
to play safe previdno ravnati, ne tvegati
to play second fiddle imeti podrejen položaj
to play a good stick dobro sabljati
to play for time zavlačevati, poskušati pridobiti na času
to play truant (ali hooky) neopravičeno izostati od pouka
to play s.o. a mean trick prevarati koga
to play tricks with nagajati
to play (up)on igrati na, figurativno izrabljati koga
to play (up)on words zbijati šale, igrati se z besedami
to play with igrati se s, z; lahkomiselno ravnati s

plazenj|e srednji spol (-a …) človeka, živali: das Kriechen, previdno, zahrbtno: das Schleichen
šport plazenje po boku Kriechen seitlings
plazenje po trebuhu flaches Kriechen
geografija, tehnika die Rutschung; zemlje: der Bergschlipf
varen proti plazenju rutschungssicher

plazi|ti se (-m se) splaziti se človek, žival, zemlja: kriechen (naokoli herumkriechen, nazaj zurückkriechen, navzgor hinaufkriechen …); kradoma, previdno: schleichen (nazaj zurückschleichen, za kom (jemandem) nachschleichen …); mukoma: krebsen; z vozilom: im Schleichtempo fahren; otroček: (kobacati se) krabbeln
plaziti se po trebuhu robben, figurativno im Staub kriechen

plazíti se reptar; arrastrarse; deslizarse

po vseh štirih se plaziti andar a gatas
plaziti se pred kom (fig) arrastrarse a los pies de alg, humillarse delante de alg

plaža samostalnik
1. (pas zemlje ob vodi) ▸ strand, partV poletnih dneh je na številnih mestnih plažah in kopališčih ob Donavi množica kopalcev. ▸ Nyári napokon a számos Duna-menti strand és fürdő zsúfolásig megtelik fürdőzőkkel.
Ob obali se raztezajo brezkončne plaže. ▸ A part mentén végeláthatatlan strandok húzódnak.
Ko sem na morju, ležim na plaži, berem knjigo in ne razmišljam o službi. ▸ Amikor tengeren vagyok, fekszem a strandon, könyvet olvasok, és nem gondolok a munkámra.
Povezane iztočnice: divja plaža, peščena plaža

2. (kot plaža urejen prostor) ▸ strand
Na Kongresnem trgu bo oživela plaža, na kateri se bodo z mednarodno konkurenco soočili najboljši slovenski igralci. ▸ A Kongresszusi téren strand nyílik, ahol a legjobb szlovén versenyzők nemzetközi mezőnyben mérkőznek meg.
Izvrstna smuka je bila mogoča na osmih urejenih progah, posebno presenečenje pa so pripravili na "plaži" ob smučišču, saj so prav vsem, ki so prismučali mimo, ponudili brezplačno okrepčilo. ▸ A csodás síeléshez nyolc rendezett pálya állt rendelkezésre, különleges meglepetésként pedig a pálya mentén „strandot” alakítottak ki, hiszen mindenkinek, aki elhaladt mellettük, ingyenes harapnivalót kínáltak.

3. neštevno, neformalno, izraža negativen odnos (o literaturi) ▸ ponyva [irodalom] ▸ ponyvaolvasmány
Trgovine kar tekmujejo, kdo bo prodajal večjo "plažo" in tako otrokom uničil prirojeni okus za estetiko. ▸ A boltok szinte versenyeznek, melyik ad el több ponyvát, ezzel tönkretéve a gyermekek veleszületett esztétikai érzékét.
Na splošno velja prepričanje, da se ob pljuskanju morskih valov in petju škržatov najbolje bere "plaža" oziroma šund. ▸ Az az általános felfogás, hogy a tenger hullámzása és a kabócák éneke mellé a ponyvaolvasmányok illenek.

pleasure¹ [pléžə] samostalnik
veselje, radost, zadovoljstvo, užitek, slast, čutna naslada; volja, želja; ugajanje, všečnost; razvedrilo, oddih, odmor

at pleasure po mili volji
at the court's pleasure po volji sodišča
man of pleasure nasladnik
it's a pleasure v veselje mi je
to do s.o. a pleasure ustreči komu
to give s.o. pleasure razveseliti, zadovoljiti koga
to submit to s.o.'s will and pleasure izročiti se komu na milost in nemilost
to take one's pleasure zabavati se
to take pleasure in uživati
with pleasure z veseljem
what is your pleasure? kaj želiš?, s čim ti lahko ustrežem?
they will not consult his pleasure ne bodo ga vprašali za njegovo željo

plēctō² -ere (indoev. kor. *plāg-, *plēg- (*plĕg-), *plāk- (*plăk-) biti, tolči, udarjati; prim. plangō)

I. kaznovati: deum Aus., aliquem ferire ac plectere Prud., aliquem capite Cod. I. s smrtjo. —

II. pass. plector, plectī

1. biti tepen: tergo H. po hrbtu, plectar pendens Ter.

2. metaf.
a) biti kaznovan, trpeti kazen, pokoríti se, delati pokoro za kaj: ut in suo vitio quisque plectatur Ci., iure plectimur Ci., quidquid delirant reges, plectuntur Achivi H., quod crimen vidi, plector O., cur ego plectar amans, si vir tibi marcet ab annis? O.; z abl. in gen. criminis: neglegentiā (za, zaradi) plectimur Ci., insimulationis falsae Ap.; z abl. kazni: capitis poenā Icti. s smrtno kaznijo.
b) occ. biti karan (opominjan, oštevan): cavit, ne quā in re iure plecteretur N.