Franja

pridobíti (si) (-ím (si)) | pridobívati (si) (-am (si)) perf., imperf.; perf., imperf. refl.

1. acquistare, guadagnare; acquisire:
pridobivati čas acquistare tempo
pridobiti pravice, izkušnje acquisire diritti, esperienze
pridobiti si zasluge, sloves acquistare meriti, fama

2. ricavare, ottenere, estrarre, produrre:
pridobivati srebro iz rude estrarre argento dal minerale
pridobivati obdelovalno zemljo z izsuševanjem močvirij ottenere, ricavare aree arative bonificando paludi
pridobivati olje iz sončnic, orehov disoleare i girasoli, le noci; estrarre l'olio, ricavare olio dai girasoli, dalle noci
pridobivati sol (v solinah) salinare, estrarre, produrre il sale

3. procurarsi, procacciarsi, accattivarsi, guadagnar(si), conquistare, ingraziarsi:
pridobiti si naklonjenost koga conquistare, guadagnare le simpatie di qcn., ingraziarsi qcn.
šport. pridobiti si prednost pred zasledovalci distaccare, distanziare gli inseguitori

4. (postati, postajati boljši, bogatejši) guadagnarci, avvantaggiarsene:
če sliko pogledaš od daleč, še pridobi a guardarlo da lontano, il quadro ci guadagna
učbenik je s tem pregledom samo pridobil il libro ha tratto vantaggio dalla revisione

pridržáti (-ím) | pridrževáti (-újem)

A) perf., imperf.

1. tenere:
pridržati uzde tenere le briglie

2. trattenere, tenere:
posestvo je prepustil sinu, sadovnjak je pridržal (zase) il podere lo cedette al figlio, il frutteto lo tenne per sé
pridržati koga na policijski postaji trattenere qcn. al commissariato di polizia
pridržati smeh trattenere il riso
pridržati dih trattenere il fiato
oba so pridržali za 48 ur ambedue sono stati fermati per 48 ore, per ambedue è stato ordinato un fermo di 48 ore

B) pridržáti si (-ím si) | pridrževáti si (-újem si) perf., imperf. refl. tenersi; jur. riservarsi;
pridržati, pridrževati si pravico riservarsi il diritto, la facoltà
vlada si je pridržala pravico, da zaščiti interese države il governo si è riservato il diritto di proteggere gli intessi dello stato
razpisovalec si pridržuje pravico, da ne izbere nobenega od ponudnikov il committente si riserva il diritto a non procedere all'aggiudicazione dell'appalto
banka si pridrži pravico do spreminjanja višine obresti la banca si riserva il diritto di modificare il tasso d'interesse

Priēnē -ēs, f (Πριήνη) Priéna, jonsko mesto blizu Mileta, rojstno mesto Bianta: L., Mel., Plin., Aus.; acc. Priēnam: Ci. (Parad. 1, 8). — Od tod adj.

1. Priēnaeus 3 priénski: Menandri duo, unus Prienaeus, alter Heracleotes Varr., Bias Sid.

2. Priēnēnsis -e priénski: scamonium Plin., Mandraytus Ap.; subst. Priēnēnsēs -ium, m Priénci, preb. Priene: Plin.

3. subst. Priēne͡us -eī in -eos, m (Πριηνεύς) Priénec: Bias Aus.

prihajajoč [ó] (-a, -e) kommend
prihajajoč od zunaj außenbürtig

prihaja|ti² (-m) priti
figurativno prihaja do es kommt zu, stroškov: Kosten fallen an
prihajati do izraza v Niederschlag finden in, (biti opazen) sich bemerkbar machen, sich geltend machen
prihajati na dan geografija an den Tag treten, austreten, figurativno an den Tag kommen, auftreten
prihajati na misel komu (jemandem) einfallen
prihajati od rühren von, herrühren von
prihajati v leta in die Jahre; kommen
prihajati v modo im Kommen sein
prihajati v nasprotje s samim seboj sich selbst widersprechen
prihajati v ospredje hervortreten, in den Vordegrund treten
prihajati z/s predlogi ipd.: kommen mit
prihajati (skupaj) z/s figurativno einhergehen (mit)

prihájati arriver, venir, approcher

noč prihaja la nuit approche
od kod prihajaš? d'où viens-tu?
od kod prihaja to blago? d'où provient cette marchandise?
slabo mi prihaja je me sens mal, je ne me sens pas bien, j'ai mal au cœur

prihájati llegar; arribar (zlasti ladja)

prihajati iz, od (fig) derivar de
slabó mi prihaja me siento mal

prihod|ek [ó] moški spol (-ka …) die Einnahme (bruto/kosmati Bruttoeinnahme, povprečni Durchschnittseinnahme, od davka Steuereinnahme)
prihodki množina Einnahmen
(državni Staatseinnahmen, kosmati Roheinnahmen, proračunski Haushaltseinnahmen); Einkünfte (letni Jahreseinkünfte)
prihodki iz prodaje Umsatzerlöse množina
kar se nabere: das Aufkommen (od davkov Steueraufkommen)

prihódek (-dka) m

1. reddito, entrata, introito, guadagno:
osebni prihodek (dohodek) reddito da lavoro
prihodek na prebivalca reddito pro capite
ima majhne prihodke guadagna poco

2. gettito:
prihodek od davkov gettito delle imposte

prihránek économie ženski spol , épargne ženski spol

prihranki économies, épargnes
prihranek pri delu économie de travail
prihranek stroškov économie (de frais)
prihranek za težke dni argent moški spol (ali fonds moški spol množine) de réserve, (petites) économies, familiarno poire ženski spol pour la soif
živeti od prihrankov vivre de (ali sur) ses économies

prijázen aimable, affable, amical, bienveillant, obligeant, complaisant , (soba) gai , (pokrajina) riant, agréable

ali bi bili tako prijazni …? auriez-vous l'amabilité (ali l'obligeance) de …?
to je zelo prijazno od Vas c'est très aimable à vous

prijázen amable; afable, benévolo, complaciente ; (ustrežljiv) servicial

bodite tako prijazni (in podajte mi sol) hágame el favor (ali tenga la amabilidad ali tenga la bondad) (de la sal); (... in podajte mi knjigo páseme el libro, haga el favor)
to je zelo prijazno od Vas (es usted) muy amable

prijazno freundlich; v vljudnostnih frazah: freundlich, nett, gut, liebenswurdig (to je zelo prijazno od Vas das ist sehr nett von Ihnen)

prìkrajak -ājka m obkrajek: gledati iz -a gledati od strani; stajati u -u stati ob strani

prime¹ [prim] adjectif prvi

la prime jeunesse prva mladost
de prime abord že od začetka, že spočetka
de prime face na prvi pogled
de prime saut z enim skokom; takoj, namah
a prime (mathématiques) a´

prime² [prim] féminin, commerce premija, dodatek, doklada; nagrada; navržek (poleg plače); ažio, odstopnina; prima (pri sabljanju)

prime d'accouchement, d'allaitement podpora (od bolniške blagajne) porodnici, doječi materi
prime d'anciennete starostna doklada (po službenih letih)
prime d'assurance zavarovalna premija
prime de courtage mešetarska pristojbina, premija
prime d'exportation, d'importation izvozna, uvozna premija
prime de fin d'année premija ob letnem zaključku
prime de productivité, de rendement premija za produktivnost, za storilnost
prime de vacances gratifikacija za počitnice
faire prime (figuré) biti zelo iskan
l'or fait prime sur le marché des monnaies zlato je zelo iskano na denarnem trgu

primér example; instance; case; illustration; (vzorec) model, pattern

kot na primér... such as...
za primér, kot primér as an example, as an illustration; by way of example
na primér for instance, for example, e.g.
v tem priméru in that case, in this instance
v vsakem priméru in any case, at any rate
v priméru, da... in case...
za vsak primér at all events
v najslabšem priméru at the worst, if the worst comes to the worst
v skrajnem priméru at a stretch, (največ, maksimalno) at the outside
brez priméra matchless, unparalleled, unprecedented
jaz, na primér... I, for one,...
po priméru... following the example of, in imitation of
v najboljšem priméru at the best
v devetih primérih od desetih nine times out of ten
precedenčen primér precedent
slab primér a poor example
svarilen, strašilen primér a deterrent example, an awful warning
kričeč primér a blatant case (ali example)
šolski primér a copybook case, a test case
tipičen, šolski primér test case
smrtni priméri fatal cases pl
moramo biti pripravljeni za vsak primér we must be ready for any contingency
krutost, ki nima (ji ni) priméra an act of unexampled (ali unprecedented) cruelty
dati primér to set an example
dajati dober primér komu to set a good example to someone
vzemi brata za primér! follow your brother's example, model yourself on your brother
kaznovati koga za primér (zgled) to make an example of someone
postaviti kot primér to set an example
navesti kot primér to exemplify, to instance, to cite as an example
naj vam navedem le nekaj primérov let me cite a few instances only
slediti priméru kake osebe to follow someone's example
služiti za primér to exemplify, to serve as an example
primere nudi... examples are afforded by...
ti priméri naj zadoščajo these instances may suffice

prīmi-genius 3 (prīmus in genō = gīgnō) prvoten, prvobiten, izvoren, izviren, osnoven, začeten, (naj)prvi, čisto prvi: P. F., semina Varr., verba Varr. ali pronomina Isid. prvotni (osnovni, korenski) glagoli (zaimki) (naspr. deductiva), Phryges Ap. prvotni rod Frigijcev; subst.

1. prīmigenia -ae, f prv(otn)a stvaritev, prv(otn)o stvarjenje: rerum Amm.

2. klas. le kot nom. propr. Prīmigenia -ae, f Primigénija, vzdevek boginje Fortune (ki spremlja svoje ljubljence od njihovega rojstva naprej) = rojstna sreča: Ci., L.

prīmus 3 (praitalsko *prīsmo- iz *pri-is-mo-; superl. k stlat. prī, prīs [iz *pri-is] = prae, sor. s prīscus, prīstinus, prior; prim. tudi pelignijsko Prismu (= Prima), gr. πρίν prej, pred(en))

I.

1. (najbolj) sprednji, prvi: primae naves C., prima pars aedium N., Sen. ph. sprednji del, primi dentes Plin. sprednji zobje, prednjaki; pogosto predik.: primum agmen C. (najbolj) sprednji, prvi del voda, prednja straža, predstraža, prima impedimenta C. sprednji (prvi) del (čelo) prateža, vidimus primam urbem V. prvi del mesta, p. provincia Ci. (najbolj) sprednji del province, p. Persis Cu. (s)prednja Perzija, p. margo ripae Cu. skrajni brežni rob, skrajni rob brega, p. Eburonum fines C. obmejno ozemlje, prima (sc. lingua) ranis cohaeret, intima absoluta a gutture Plin. žabe imajo spredaj prirasel jezik, zadaj ob nebu je prost, primo limine V. spredaj na pragu; preg.: primis labris gustare aliquid Ci. le z robom ustnic po(s)kusiti kaj (dotakniti se česa) = le površno se ukvarjati (pečati) s čim (prim. pod prīmōris); subst.
a) prīmī -ōrum, m prvi (najbolj sprednji) vojaki, prva vrsta (prve vrste) (naspr. ultimi, extremi, postremi): in primis stare N., in primis adesse S., recessum primis ultimi non dabant C., primi hostium Vell. predstraže sovražnikov.
b) prīmum -ī, n (= prīma -ōrum, n: Cu.) prednja vojska, prednja straža, predstraža, čelo: nisi secunda acies in primum successisset L., equites in primo late ire iubet S., provolare in primum L. naprej, navzpred.

2.
a) metaf. prvi: primus gradus honoris Ci., liber N., primae litterae Ci., initium L., inter primam (sc. horam) noctis Plin., primus luendae poenae fuit T. moral je prvi (pre)trpeti kazen, moral se je prvi pokoriti, primus quisque, gl. pod quisque; pogosto predik. pri glag. prvi = najprej: rex primus terram saltu contigit Cu., primus sententiam rogatus S., primus introiit N.; pri pesnikih in v poklas. prozi pogosto = adv. prīmum: cum prima (= cum primum brž ko) examina ducunt V., ut primis (= ut primum brž ko) plantis institerat V., spolia, quae prima (= primum) opima appelata L., primi geniti (sc. porci) Plin.; occ. začenjajoč se: silentium primae noctis L. začenjajoče se (delajoče se, spuščajoče se) noči, primā luce Cu. ob (prvem) svitu, primo vespere C. ali primā vesperā Cu. v (ob) prvem mraku, ko se je (z)večerilo, primā nocte C., N. v (ob) mraku, z nočjo vred, ko se začenja (se je začelo) nočiti, primo mense V. ali anno Col. ali tumultu L. v (na, ob) začetku … , primo adventu Ci. takoj po prihodu; subst. α) prīmum -ī, n začetek: a primo Ci. sprva, od začetka, v (na) začetku, in primo L., Ci. spredaj, v začetku, najprej, ex primo Plin. sprva, od začetka. β) prīma -ōrum, n začetek, prvina: belli L., quia sunt e primis (iz (pra)prvin, pratvarin) facta minutis Lucr., prima naturae Ci. izvirni nagoni; in primis sprva, v začetku: L. ali najprej, pred vsemi: S.; ret.: prima consiliorum T. = prima consilia, prima viae Lucr. = prima via.
b) najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši: Ter., L., S., V. idr., homines primi Ci., cum primis aetatis suae comparari N., prima gloriae opera Cu. najznamenitejša, comitia prima (tj. centuriata in tributa) Ci. najimenitnejše, najpomembnejše, najvažnejše; kot subst. m α) prīmus -ī, m najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, imenitnik, odličnik, veljak, dostojanstvenik: Massiliensium XV primos evocat C., Roscius fuit sui municipii primus Ci., primis urbis placere H.; partes primae ali samo primae Ter., Ci. vloga protagonista, vloga glavnega igralca, glavna vloga; metaf.: primas agere Ci. igrati glavno vlogo, biti prvi, primas deferre Ci. izročiti, prim.: si tibi primas in dicendo partes concesserit Ci. β) prīmae -ārum, f prvo (glavno) darilo, prva (glavna) nagrada: primas ferre Ci., T. dobiti, dare Ci. prisoditi. γ) prīma -ōrum, n prvo mesto: tenere prima V.; ad prima V. posebno, posebej, pred vsem (drugim). —

II. Adverbialne oblike

1. prīmē posebno, posebej, pred vsem (drugim): p. proba fabula Naev. fr., p. cata Pl.

2. prīmiter najprvo, najprej: quin bono animo es? video erepsti primiter de pannibus Pomp. ap. Non.

3. acc. sg. n. prīmum
a) najprvo, vprvo (v prvo), najprej, prvič: Kom., Ci. idr., huic ille p. suasit N.; pogosto v zvezi z omnium: Pl., Ter. idr., p. omnium ipse vigilo Ci. najprej pred vsem drugim; ac p. quidem Ci. in najprej; poseb. pri naštevanju: Ter., L., H., Cu. idr., primum docent esse deos, deinde quales sint, tum mundum ab his administrari, postremo consulere eos rebus humanis Ci., primum … iterum (deinde) N., primum … iterum … tertio Vell.
b) prvič = prvikrat: Pl., Ter. idr., quo die p. convocati sumus Ci., ibi tum p. sacrum Herculi factum L., tum p. arae Paci publice sunt factae N.; pri pt. = takoj: hanc p. veniens plectro modulatus eburno Tib.
c) v zvezi s temporalnimi vezniki ut, cum, ubi, simul, simulac = brž ko, kakor hitro: ut p. vidi Pl., ut p. cessit furor V., ut p. coepit H., ut p. forum attingi Ci. ep., ubi p. Ci., simul p. L., H., simulac p. Ci., cum p. dati sunt iudices Ci., cum Cyrnessia p. moenia disieci O.; primum dum Pl. = primumdum; quam primum Ter., C., Ci., L. čim prej, brž ko (je) mogoče.

4. abl. sg. n prīmō v (na) začetku, sprva, najprej: aliā viā grassabatur quam p. instituerat L., primo quinque naves habuit, postea decem L., redisse primo legiones credunt, postea … C., primo pecuniae, dein imperii cupido crevit S., primo … postremo N., primo … mox L.; neklas. = primum: quam primo … iterum … tertio fugarat N., cum primo L. brž ko, kakor hitro.

5. abl. pl. in prīmīs ali inprīmīs, imprīmīs, pri Ci. tudi cum prīmīs ali cumprīmīs
a) med prvimi; še subst.: in primis omnium Persarum fortis N.; potem adv.: mater in primis lapidem attulit N.
b) (prav) posebno, (prav) posebej, sosebno, pred vsem (drugim): in primis constituerat C., imprimis bene habitavit N., facinus imprimis memorabile T.
c) sprva, najprvo, najprej: imprimis Adherbalem necat, dein omnes S.

prīn-ceps¹ -cipis, abl. -e (= *prīmo-caps „prvo mesto zavzemajoč (zasedajoč)“, iz prīmus in capere; prim. dein-ceps)

I. adj.

1. prvi (= najprej): princeps in proelium ibat, ultimus conserto proelio excedebat L., apud omnes princeps ponebatur N. je veljal za prvega, principem locum tenere C., quoniam exordium princeps esse debet Ci. ker gre uvodu prvo mesto, ker mora biti uvod na začetku, princeps in agendo Ci., ut quisque in fugā postremus, ita in periculo princeps erat Ci., princeps Sicilia se ad amicitiam populi Romani applicuit Ci.; kot adj. relativum z objektnim gen.: principes pecuniae pollicendae fuerunt L. so prvi obljubili, principes inveniendi Ci. prvi iznajditelji.

2. metaf. prvi = najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni: principum philosophorum praecepta N., principibus placuisse viris H., femina p. Plin. gospa visokega stanu; kot adj. relativum z objektnim gen.: princeps ingenii et doctrinae Ci. najimenitnejši glede na … , odličnik po … ; nam. gen. opis s praep.: amor princeps ad benevolentiam coniungendam Ci. posebej pripravna. —

II. subst. m

1. najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, veljak, imenitnik, odličnik, dostojanstvenik, (po)glavar, vladar, vodja: ceteri principes Atheniensium N., custodes (za čuvarje, kot varuhe) reliquit principes N., principes Aeduorum C., per C. Valerium Tro[a]ucillum, principem Galliae provinciae C. enem izmed najveljavnejših mož, Gaio Valerio Donotauro, Caburi filio, principe civitatis C.; pogosto principes civitatis C., L. ali samo principes C., N. velikaši, principes plebis L. veljaki (naspr. infimi plebis), rerum publicarum principes Ci. državniki, principes equestris ordinis N. prvaki, equitatūs principes nobilissimae iuventutis Cu. prvaki mladega (makedonskega) plemstva, princeps nobilitati vestrae L. glavar, (sc. Thebani) principes Graeciae sunt N. vodje, vladarji, legatorum ali legationis princeps L. glasnik, besédnik, p. in iure civili, in astrologiā Ci. prvak, vodilni strokovnjak.

2. začetnik, ustanovitelj, ustanovník (ustanóvnik), osnovatelj, utemeljitelj, povzročitelj, povzročník (povzróčnik), (na)snovatelj, snovalec, glava(r), načelnik, vodja, voditelj: Zeno princeps Stoicorum Ci., p. consilii C., Ci., N., sceleris N., nobilitatis Ci. ustanovnik, factionis, coniurationis Ci., belli inferendi C. ki je vojno začel, začetnik (= povzročitelj, krivec) vojne, rogationis L. svetovalec, predlagatelj, ut eius rei princeps esset N. (da) naj se postavi tej zadevi na čelo, (da) naj se postavi za vodjo te zadeve, princeps ad suscipiendam rationem Ci. svetovalec.

3. occ.
a) kot naslov α) princeps senatūs ali samo princeps L. (redko princeps senatorum) prvi senator, prvak senata, prvak v senatu; njegovo ime je bilo prvo na seznamu senatorjev. Na čelo seznama ga je pri branju postavil cenzor (lectus L., ker so seznam v senatu na glas brali) in konzula sta za mnenje vedno najprej vprašala njega, zato je imel velik politični vpliv. β) z ustanovitvijo cesarstva je — kar je samo po sebi umevno — princeps senatūs postal cesar; beseda princeps je odtlej = cesar, knez, prínceps: Augustus cuncta nomine principis sub imperium accepit T., princeps Caesar H., uxor principis T. cesarica, femina princeps O. cesarica, principum coniuges ac parentes (matere) T., feminae principes T., Plin. gospe (dame) iz cesarske rodbine. γ) pri mladem plemstvu princeps iuventutis prvak plemiške mladine; v času republike so principes iuventutis (ki so jih cenzorji na seznamu vitezov postavili na prvo mesto) voditelji viteških centurij: L., Ci.; v času Avgusta sta bila s tem naslovom oz. dostojanstvom odlikovana njegova vnuka Gaj in Lucij in od takrat je princeps iuventutis cesarjev naslednik, cesarjevič, princ: Sen. ph., Suet. Poznejši cesarji so si prisvajali tudi ta naslov.
b) (kot voj. t.t.) α) prīncipēs „sprednjiki“, „prv(ak)i“ = vojaki druge bojne vrste, težko oborožena druga bojna vrsta manipla in kohorte, razporejena med „hastati“ in „triarii“; naziv principes so ti vojaki menda dobili zato, ker so sprva stali v prvi bojni vrsti: robustior aetas, quibus principibus est nomen hastatos sequebantur L. β) kolekt. prīnceps manipel druge bojne vrste (v drugi bojni vrsti), manipel vojakov druge bojne vrste: signum primi principis L., a M. Acilio mihi primus princeps prioris centuriae est assignatus L. prvi manipel prve centurije druge bojne vrste (vsak manipel je bil namreč razdeljen v dve centuriji) = poveljstvo (služba centuriona, stotništvo) prve centurije prvega manipla v drugi bojni vrsti, Cretensi bello octavum principem duxit Ci. je vodil osmi manipel = je bil centurion osmega manipla druge bojne vrste. γ) meton. centurion (stotnik) druge bojne vrste; ker je imel vsak manipel dve centuriji, sta bila v njem tudi dva centuriona: centurio prior ali princeps prior ali primus princeps centurio centurion prve centurije in centurio posterior centurion druge centurije istega manipla v drugi bojni vrsti: omnibus centurionibus interfectis praeter principem priorem C.; princeps primus (naspr. secundus) L. ali samo princeps (npr. tertiae legionis) L. stotnik prvega manipla v drugi bojni vrsti (v legiji).

Opomba: Komp. principior: Cass. — Gen. pl. nav. -um, pa tudi (celo v dobrih rokopisih) -ium. — Neklas. nima pl.