agripper [agripe] verbe transitif (hlastno, pohlepno) zgrabiti
s'agripper à quelque chose čvrsto se oprijeti, krčevito se držati česa
l'enfant s'agrippe au cou de sa mère otrok se čvrsto oklepa matere za vrat
Zadetki iskanja
- agrippina f naslonjač
- Agrippīna -ae, f (Agrippa) Agripina, rim. žensko ime. Poseb. znane so:
1. Tiberijeva žena, hči Marka Vipsanija Agripe in njegove prve žene Pomponije: Suet.
2. blaga hči istega M. Vipsanija Agr. in njegove tretje žene Julije, Germanikova žena in mati cesarja Kaligule: T., Suet.
3. njena izprijena hči, poročena prvič z Gnejem Domicijem Ahenobarbom, ki mu je rodila Lucija Domicija (poznejšega cesarja Nerona), drugič poročena s cesarjem Klavdijem, svojim stricem; l. 60 po Kr. usmrčena na povelje sina Nerona: T., Suet. Njen rojstni kraj v ubijski pokrajini (oppidum Ubiorum) je postal l. 50 po Kr. rim. naselbina Colōnia Agrippinēnsis: T. ali samo Agrippina: Aur., Amm. Agripinska Kolonija, Agripina (Kolonija, nem. Köln ob Renu). Preb. tega mesta Agrippīnēnsēs -ium, m Agripinci: T. - agrisado sivkast
- agriturismo m kmečki turizem
- agrituristico agg. (m pl. -ci) nanašajoč se na kmečki turizem
- agrius 3, gl. agrios.
- Agrius -iī, m Agrij, moško ime
I. gr.: Partaonov in Evritin sin v Kalidonu, brat kralja Éneja (Oeneus): O., Hyg.
— II. rim.:
1. L. Agrius Lucij Agrij, rim. vitez: Ci.
2. C. Agr. Gaj Agrij, rim. vitez, filozof in Varonov prijatelj: Varr. - agro1 m
1. polje, podeželje, okolica mesta
2.
Agro Campano geogr. Kampanijsko polje - agro2
A) agg.
1. kisel, trpek:
uva agra kislo grozdje
2. pren. oster, hud, strog:
parole agre ostre besede
B) m
1. kisel okus:
la salsa ha dell'agro omaka je kiselkasta
2. pren. trpkost
3. limonov sok:
cipolline all'agro čebulček v limonovem soku - agrobiològija ž agrobiologija
- agrobiologíja (-e) f agrobiologia
- ágrobiologíja ž (lat. ager, gr. biologia) agrobiologija
- agrodolce agg. sladkokisel (tudi pren.):
sorriso agrodolce sladkokisel nasmeh - agrohèmija ž, agrokèmija ž agrokemija
- agrokemij|a ženski spol (-e …) die Agrikulturchemie
- agrokemija samostalnik
(veda) ▸ agrokémia - agrokemíja (-e) f chimica agraria, agrochimica
- agrokemíja ž (gr. chemeía) agrokemija, -hemija
- agrokombìnāt -áta m agrokombinat