Franja

brūtus 3 (prim. gr. βαρῦς)

1. težak, neokreten: pondus Lucr., tellus H. nepremična, corpora Ap.

2. pren.
a) (telesno) top, neobčutljiv (naspr. sensibilis): Eccl.
b) (duševno) top, brezčuten, slaboumen, neumen, nespameten, topoglav, bebast. α) o osebah, njihovem stanju idr. (naspr. sapiens): homo Pac. ap. Non., Fortunam insanam esse et caecam et brutam perhibent philosophi Pac. ap. Corn., adulescentia bruta et hebes Sen. ph., non sum tam brutus Ap., brutum scitum Caesaris Prud. nespametna, nepremišljena; šalj.: ista culpa Brutorum? Minime illorum quidem, sed aliorum brutorum, qui se cautos ac sapientes putant Ci. ep. β) o živalih: animalium hoc maxime brutum Plin. (o svinji). γ) o rečeh: fulmina Plin. nepomembne. Kot nom. propr. Brūtus -ī, m Brut = Bebec, priimek Junijevega rodu, poseb.

1. L. Iūnius Brūtus Lucij Junij Brut, patricij po rodu, sorodnik Tarkvinija Ošabnega (Tarquinius Superbus), ki se je delal bebastega, da bi s tem rešil sebe in osvobodil Rim kraljevskega nasilja: Ci., ex industria factus ad imitationem stultitiae Bruti haud abnuit cognomen L., Brutus erat stulti sapiens imitator, ut esset tutus ab insidiis, dire Superbe, tuis O.

2. M. Iūnius Brūtus Mark Junij Brut, plebejec, sin Marka Bruta in Servilije, sestre Katona Utičana, filozof in govornik, Ciceronov prijatelj, Cezarjev ljubljenec in pozneje morilec, padel je pri Filipih: Ci., Vell., Suet.

3. D. Iūnius Brūtus Decim Junij Brut, plebejec, Cezarjev legat in pozneje namestnik v Galiji, sozarotnik zoper Cezarja, po čigar smrti se je bojeval z Antonijem, ki ga je dal l. 43 zavratno umoriti: Ci., Vell., Suet. Pl. Brūtī: Ci., Plin. iun. — Od tod adj. Brūtiānus 3 Brutov (= M. Jun. Bruta): castra, ultio Val. Max., bellum civile Lact.; Brūtīnus 3 Brutov (= Marka Junija Bruta): consilia Ci. ep.

brzína speed; rapidity; quickness; swiftness

s polno brzíno at full speed
z vso brzíno at top speed, with all speed
največja dovoljena brzína speed limit
prekoračiti dovoljeno brzíno to exceed the speed limit
povečati brzíno to increase speed, to accelerate
zmanjšati brzíno to reduce speed

brzína (-e) f

1. velocità:
drveti z veliko brzino correre a forte velocità, a velocità sostenuta

2. žarg. avt. marcia:
menjati brzino cambiare la marcia

brzína velocidad f ; rapidez f

začetna, končna, poprečna, maksimalna brzina velocidad inicial, final, media, máxima
prevelika brzina exceso m de velocidad
z dívjo brzino (lanzado) a toda velocidad

brzovlák fast train; express (train); (ZDA tudi) flyer

peljati se z brzovlákom to take a fast train

Būbastis -is, f (Βούβαστις) Bubasta,

1. egipč. mesečna boginja, Ozirisova in Izidina hči, upodabljali so jo kot mačko ali le z mačjo glavo, ker je bila mačka njej posvečena žival; Bubasto so primerjali z gr. Artemido in rim. Diano: O.

2. Bubasti posvečeno glav. mesto Bubaškega okraja (Βουβαστίτης νόμος, Būbastītēs nomos Plin.) v spodnjem Egiptu: Mel.

būbulus 3 (bōs) goveji, volovski, bikov, kravji: penis Naev. fr. bikova žila, corii Pl. volovski jermeni, jermenovka, bič, cottabi Pl. tleskanje jermenovk, monimenta Pl. udarci z bičem, censio Pl. kazen z jermenovko, utres Plin. iz volovskih kož, armentum Col., pecus Varr., caseus Varr., Suet., caro Plin., Lamp. govedina, lac Plin., cornu Cels., Plin., fimus ali fimum Ca., L. govejek, kravjek; femur, lingua bot. (gl. ti gesli); subst. būbula -ae, f (sc. caro) govedina, kravetina: Pl., Cels. — Sinkop. obl. būblus: Petr.

bucare

A) v. tr. (pres. buco)

1. luknjati, preluknjati:
bucare una parete prebiti steno
bucare i biglietti železn. luknjati vozovnice

2. predreti:
bucare una gomma, un pneumatico predreti gumo; (tudi absol.)
ha bucato sulla ghiaia na gramozu je predrl gumo

3. pren. šport izgubiti, zgrešiti žogo
bucare una notizia publ. ne objaviti novice
bucare un semaforo pog. spregledati rdečo luč, zapeljati skozi rdečo luč

4. prebosti, preluknjati:
bucare la pancia a qcn., di qcn. prebosti, prestreliti koga

B) ➞ bucarsi v. rifl. (pres. mi buco)

1. predreti se:
si è bucata la gomma guma se je predrla

2. zbosti se, raniti se:
bucarsi con un ago zbosti se z iglo

3. žarg. fiksati se, vbrizgavati si mamilo (zlasti heroin):
è uno che si buca ta se fiksa

bucik|a ženski spol (-e …) die Stecknadel
glavica bucike der Stecknadelkopf
pripeti z bucikami annadeln
speti/označiti z bucikami abstecken

bucika samostalnik
(igla z glavico) ▸ gombostű

búcika pin

pripeti z búciko to pin (na to, on)

bucket¹ [bʌ́kit] samostalnik
vedro, čeber; črpalni bat, črpalnik; žlebič na mlinskem kolesu

to give the bucket odsloviti, odkloniti
sleng to kick the bucket umreti
ameriško bucket shop trgovina in špekulacija z delnicami
a mere drop in the bucket kapljica v morju

buckle² [bʌ́kl]

1. prehodni glagol
zapeti, speti, pripeti (on)
opasati si

2. neprehodni glagol
upogniti se (on)
lotiti se

to buckle down to z vnemo se lotiti

buč|a ženski spol (-e …)

1. rastlinstvo, botanika der Kürbis

2. tehnika der Kolben (z okroglim dnom Rundkolben, destilacijska Destillierkolben, merilna [Meßkolben] Messkolben)

3. figurativno (glava) die Rübe, der Schädel, der Gehirnkasten, die Birne
imeti trdo bučo einen harten Schädel haben
dobiti jo po buči eins über den Schädel/auf die Rübe/aufs Dach bekommen
dati jo po buči eins über den Schädel hauen, eins aufs Dach geben

búča (-e) f

1. bot. (rastlina in plod) zucca (Cucurbita maxima)

2. pren. zucca, testa:
trda buča testa dura
imeti prazno bučo essere una zucca, essere senza sale in zucca

3. boccia; ampolla; bulbo; cucurbita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
buča z vodo una boccia d'acqua
buča za žganjekuho tamburlano
kem. destilacijska buča alambicco
kem. merilna buča matraccio graduato
fiz. Heronova buča fontana di Erone
pren. ohladiti bučo raffreddare una testa calda
pren. dati jih komu po buči dargliene a qcn.
dobiti jih po buči prenderle; prendersi una lavata di capo
pren. prinesti celo bučo domov passarla liscia, cavarsela; uscire incolume

búden awake; waking, roused; sleepless

čisto búden wide awake; figurativno watchful, vigilant, (on the) alert
biti, ostati dolgo búden to sit up late, to keep late hours
spremljati z búdnim očesom to keep a vigilant eye (on)
biti búden (figurativno) to be on the alert, to be on the lookout

budilk|a ženski spol (-e …) der Wecker
radioaparat z budilko das Uhrenradio

budilka samostalnik
(ura z alarmom) ▸ ébresztőóraČe vas skrbi, da bi predolgo spali, si navijte budilko. ▸ Ha attól tart, hogy túl sokáig aludna, állítsa be az ébresztőórát!

bueno dober, prijeten; zadovoljen; zdrav; velik, močan; uporaben; zadosten; lep, posrečen; preprost

bueno de comer okusen
a la buena pošteno, odkrito (srčno)
¡bueno es él para bromas! z njim se ni šaliti
de bueno a mejor vedno bolje
dar por bueno odobriti
no estar bueno de la cabeza (pol)nor biti
hace bueno lepo vreme je
hacer buena alguna cantidad neko vsoto v dobro zapisati
hacer buena a/c nekaj dokazati, odobriti
¡tanto bueno por aquí! dobrodošel!
¿adónde bueno? kam pa (greš)?
¡buena es ésa! ta je (pa) dobra!
a buenas, por la buena, por buenas zlepa, prijateljsko; rad, voljno
de buenos (a primeras) na prvi pogled, sprva, najprej; tjavdan; prav za prav
buenas letras lepe znanosti
estar de buenos biti dobro razpoložen
¡buenos días! dober dan!
cogí un susto de los buenos pošteno sem se ustrašil

buldožer samostalnik
1. (stroj) ▸ buldózer, dózerProtestniki so se nad barikade spravili z buldožerji. ▸ A tüntetők buldózerekkel estek neki a barikádoknak.
Buldožerji so vse zravnali z zemljo. ▸ A buldózerek mindent a földdel tettek egyenlővé.

2. (o moči in odločnosti) ▸ buldózer
V projekte, ki jih prevzame, se zažene kot buldožer. ▸ Buldózerként veti bele magát a vállalt projektekbe.
Imel sem širok in natančen stranski zamah in samo buldožer bi prenesel moj levi direkt. ▸ Széles és pontos oldalsó lendítésem volt, és csak egy buldózer bírta volna ki a bal egyenesemet.
Je divja in jo je težko obvladovati, je pravi buldožer! ▸ Vad és nehezen kezelhető, igazi buldózer!