tinea (tinia) -ae, f (prim. skr. sa̧-tinṓti zmečkan, stlačen, gr. σής, gen. σεός in σητός molj) vsak glodajoči črv oz. vsaka glodava črvad
1. knjižni ali suknarski molj: Ca., O., Plin., Mart. idr., conditus ut tineae carpitur ore liber O., vestis tinearum epulae H.
2. lesni črv, kukec, trdoglav, starejše drvotòč: Varr., Vitr.
3. vešča, ki se zaganja v luč: O., Lact.
4. črv v čebeljih panjih: Col., dirum, tiniae, genus V.
5. smokvov črv, ki gloda mlade smokve: Col.
6. uš: Cl., Marc., s celim izrazom tinea capitis Th. Prisc.
7. gosenica: quaeque solent canis frondes intexere filis, agrestes tineae … ferali mutant cum papilione figuram O.; pren. o dvorjanih: Aur.
Zadetki iskanja
- tingō (tinguō) -ere, tīnxī, tinctum (prim. gr. τέγγω, stvnem. thunkōn, dunkōn = nem. tunken)
1. namočiti (namakati), (o)škropiti, poškropiti, (o)močiti (omakati), (na)vlažiti, ovlažiti (ovlaževati), pomočiti (pomakati), v kako tekočino potopiti (potapljati), s kako tekočino napojiti (napajati), prepojiti (prepajati), (po)rositi, (na)mazati, premazati (premazovati), (na)maziliti: Lydia Pactoli tingit arata liquor Pr., ara lacrimis O., Pallade (z oljem) membra O., pedes Plin., tela venenis Plin., hostili caede manum O., fontem medicamine tingere O. zastrupiti, pavimentum mero H., sanguine tincta humus O., tunica sanguine tincta Ci., victima pontificum securim cervice tinget H.; namočiti, pomočiti; na vprašanje kam?
a) z abl.: Mart., Iust. idr., stridentia tingunt aera lacu V. sršeče (cvrčeče) železo namakajo v vodo, kalijo v vodi, aequore tingui V., O. = zaiti, zahajati (o zvezdah).
b) s praep. in z abl.: in undis vestigia tingit O., faces in amne O., in amne comas Pr., spongia in aceto tincta Cels.; pesn. (o zahajajočih zvezdah): Phoebus in aequore tinguit equos O.; metaf. prepojiti (prepajati), napojiti (napajati), preplaviti (preplavljati), navda(ja)ti, napolniti (napolnjevati): vis aurea flumen tinxit O. zlatotvorna moč je prepojila reko, orator tinctus litteris Ci., Laelia patris elegantiā tincta Ci. obdarjena, verba sensu tincta Q., libellos sale Romano tingere Mart.
2. occ. (pre)barvati, (o)barvati, pobarvati, (po)mazati, premazati (premazovati): poma puniceo colore O., cutem Mart. lepotičiti, lanae bis tinctae murice H., nihil nisi conchylio tinctum Ci., comam O., coma … viridi cortice tincta nucis Tib., nummos Ulp. (Dig.), tinguntur sole populi Plin., caeruleum ali hysginum tingere Plin. modro barvati, purpuram tingere Plin.; pesn.: tinxerat ora rubor O. rdečica je oblila, tinctus violā pallor amantium H. z rdečico obarvana bledica zaljubljencev, loca lumine tingere Lucr. razsvetljevati, globus candenti lumine tinctus Lucr. razsvetljeno. — Od tod
1. subst. pt. pr. tingentēs -ium, m barvarji: tingentium officinae Plin.
2. subst. pt. pf. tincta -ōrum, n barvano, pisano: tincta absint Ci.
3. krstiti: solā se paenitentiā tinguere, venturum mox, qui tingueret in spiritu et igni It. ap. Tert., tinctus est ab Ioanne prophetā in Iordane flumine Lact. - tinnītus -ūs, m (tinnīre) žvènk, žvenkèt, žvenkljánje, žvenketánje, zvenk, zvenkljanje, cingljánje, zvonjênje, zvončkljánje, zvenênje, zvenčánje, cvènk, cvenkèt, brènk, brénkanje, brenkljánje, cingljánje ipd.: acris Sen. ph., acutus Ap., citharae Plin., perflabilis tinnitus fidium Amm. doneči glas strun, tinnitus aurium Plin. zvenenje v ušesih (tako tudi dexterae auris Ap.), aeraque tinnitūs aere repulsa dabunt O. bodo zazvenele, Plin., tinnitus cie et matris quate cymbala V. = zaigraj na cimbale, strepit tinnitu galea V. žvenketa; metaf. o govoru: tinnitus Gallionis T. (Dial.) Galionovo cingljanje (zvončkljanje), Galionovo bobneče puhloslovje.
- tinter [tɛ̃te] verbe intransitif, verbe transitif zveneti, zvoniti, zvonkljati; žvenketati, cingljati, klenkati; (počasi) zvoniti, biti
tinter une cloche zvoniti z zvonom, z zvoncem
la cloche tinte zvonec zvoni
tinter la messe zvoniti k maši
l'heure tinte au clocher de l'église ura bije v cerkvenem zvoniku
les clefs tintent ključi rožljajo
faire tinter la monnaie dans sa poche žvenkljati s kovanci v svojem žepu
les oreilles me tintent v ušesih mi zveni
les oreilles ont dû vous tinter (figuré) moralo se vam je zelo kolcati (ker smo toliko govorili o vas v vaši odsotnosti) - típati tentar ; (negotovo) tantear ; (otipavati) palpar ; (dotakniti se) tocar
tipati za čem (tipaje iskati) tentar a/c
tipati s palico (o slepcu) tantear al suelo
tipati v temi andar (ali ir) a tientas
tipati po tleh (dotakniti se) tocar - tippūla ali tīpulla (napačno tippŭla ali tipula) -ae, f vodni pajek; o zelo lahkem predmetu: neque tippulae levius pondus est quam fides lenonia Pl.
- tirade [tirad] féminin tirada; théâtre dolg, nepretrgan samogovor; péjoratif dolgo govoričenje
il m'a fait toute une tirade sur son travail na dolgo in na široko mi je govoril o svojem delu - Tīresiās -ae, m (Τειρεσίας) Tejrézias, tebanski vedeževalec v mitološki zgodbi o Ojdipu: Ci., H., Stat., Hyg., Sen. tr. (z nom. Tīresia); apel. Tejrézias = slepec: fatebere laetus nec Drusum nec Tiresian quenquam esse deorum Iuv.
- tīrō -ōnis, m
1. vojaški novinec ali novak, mlad vojak, neizurjen vojak, rekrut, ki gre prvič v vojno (naspr. vetus miles, veterānus): Auct. b. Afr., Suet. idr., legio tironum C., aetas tironum Ci., tirones ab sedecim annis milites scribebat L.; atrib.: miles Auct. b. Afr., tirones milites Ci., exercitus tiro L., Ci. ep. nova (neizurjena, neizkušena) vojska.
2. metaf. novinec, začetnik, vajenec, učenec: Q. idr., tiro et indoctus Sen. ph., Apuleium esse hominem exercitatione tironem Ci. neizurjen, neizvežban, Ci., nullā in re tironem ac rudem Ci., tirones gladiatorum Suet. ali (atrib.) tirones gladiatores Auct. b. Afr.; o ljubezni: multa tironi non patienda feret O.; o živalih: tironem (sc. bovem) cum veterano adiungant Varr.; tiro se imenuje tudi mlad človek, ki stopi prvič v javno življenje in dobi moško togo (toga virīlis), prav tako pa tudi govornik, ki prvič nastopi. — Kot nom. propr. Tirō -ōnis, m Tíro(n), poseb. M. Tullius Tiro Mark Tulij Tiro(n), Ciceronov osvobojenec, iznajditelj in začetnik rimske stenografije (hitropisa, tesnopisa); za potrebe te je uvedel vrsto stenografskih znamenj, ki jih po njem imenujemo notae Tironianae: Ci. ep., Q., Gell. — Od tod adj. Tīrōniānus 3 Tirónov, tirónski, tironijánski: cura, liber Gell. - TĪrȳns -ynthis in -ynthos, acc. -yntha, f (Τίρυνς -υνϑος) Tirínt, mesto v Argolidi, kjer je odraščal Herakles (Herkul), rodni kraj njegove matere Alkmene: Plin., Stat., Serv. — Od tod adj. Tīrȳnthius 3 (Τιρύνϑιος) tirínt(ij)ski, (poseb. o Heraklu (Herkulu) in vsem, kar je z njim povezano), Hêraklov (Hêrkulov), herakléjski (hêrkulski): iuvenis, hospes (= Herakles, Herkul) O., aula (= mesto Herculaneum Herkulaneum) Stat., tecta (= Sagunt) Sil., tela (= Heraklove, Herkulove) O., gens (= Fabijev rod, ki je baje izviral od Herkula) Sil., heros (= Herakles, Herkul) O. ali (= Chromis Hromis, Herkulov sin) Stat. ali (= Fabius Cunctator) Sil.; subst.
1. Tīrynthia -ae, f Tirín(t)čanka, Tiríntijka = Alkmena: O.
2. Tīrynthius -iī, m Tirín(t)čan, Tiríntijec = Herakles, Herkul: V.; pl. Tīrynthiī -ōrum, m Tirín(t)čani, Tiríntijci, preb. Tirinta: Plin. - Tīsiās -ae, m (Τεισίας) Têjzias (Tízias), Sicil(ij)ec, učitelj Gorgi(j)a in Lizi(j)a, avtor dela o retoriki z naslovom Τέχνη (okrog l. 450): Ci., Q.
- tisin pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ tiszafatisine iglice ▸ tiszafa tűleveleitisini stožci ▸ tiszafa tobozaitisin grm ▸ tiszafabokortisine jagode ▸ tiszafa bogyóitisine veje ▸ tiszafa ágaiSopomenke: tisov
2. (izdelan iz lesa tise) ▸ tiszafatisin lok ▸ tiszafa vonóSopomenke: tisov
3. (o snovi) ▸ tiszafatisin strup ▸ tiszafa mérgetisin sok ▸ tiszafa nedve - tisk2 moški spol (-a …) časopisi: die Presse (bulvarski Boulevardpresse, Skandalpresse, desničarski Rechtspresse, lokalni/krajevni Lokalpresse, mladinski Jugendpresse, opravljivi/rumeni Klatschpresse, Regenbogenpresse, strokovni Fachpresse, športni Sportpresse)
… tiska Presse-
(cenzura die Pressezensur, pregled der Pressespiegel, svoboda die Pressefreiheit, zastopnik der Pressevertreter)
… za tisk Presse-
(informacija die Presseinformation, izjava die Presseerklärung)
predstavnik za tisk der Pressesprecher, Pressereferent, Sprecher
vladni predstavnik za tisk der Regierungssprecher
zakon o tisku das Pressegesetz - tísk (-a) m
1. stampa:
dati rokopis v tisk dare il manoscritto alle stampe
knjiga je v tisku il libro è in corso di stampa
2. ekst. stampa:
zakon o tisku la legge sulla stampa
svoboda tiska libertà di stampa
mladinski, športni, verski tisk stampa giovanile, sportiva, religiosa
tuji, domači tisk la stampa estera, nazionale
dnevni (informativni)
tisk la stampa quotidiana, i quotidiani, i giornali
anilinski tisk stampa all'anillina, flessografica
barvni tisk stampa a colori
drobni tisk a caratteri piccoli
enostranski tisk foglio volante
globoki, ploski, visoki tisk stampa calcografica, planografica, a rilievo
ležeči, pokončni, razprti tisk stampa in corsivo, in garamond, spaziata
knjižni tisk stampa tipografica
negativni tisk negativa
offsetni tisk stampa offset
periodični tisk stampa periodica - tisov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ tiszafatisove iglice ▸ tiszafa tűleveletisov drevored ▸ tiszafasortisov gozd ▸ tiszafaerdőSopomenke: tisin
2. (izdelan iz lesa tise) ▸ tiszafatisova mizica ▸ tiszafa asztalkaSopomenke: tisin - tist|i (-a, -o)
1. jener, jene, jenes; derjenige, diejenige, dasjenige
2. (omenjeni, o katerem je govor) der Fragliche, der [Bewußte] Bewusste; der Besagte
3.
tisti poudarjeno, der/die/das poudarjeno (to je tisti možak das ist der Mann)
4. (večni) ewig (tisto tvoje muljenje dein ewiges Maulen)
5.
tisti, ki …
(ima dobiček der Gewinner, ki je ostal der Verbliebene, ki je ostal doma der Zuhausegebliebene, ki kliče der Anrufer, ki meče ven der Rausschmeißer, ki prejema plačo der Gehaltsempfänger, ki preživlja družino der Brotverdiener, ki širi govorice der Gerüchtmacher, ki umre prvi der Erstverstorbene, ki vleče niti der Drahtzieher) - titan samostalnik
1. kemija (kemijski element) ▸ titánizpuh iz titana ▸ titánból készült kipufogócsőizdelan iz titana ▸ titánból készültSopomenke: Ti
2. (o velikosti in moči) ▸ titándvoboj titanov ▸ titánok viadaladigitalni titan ▸ digitális titánglasbeni titan ▸ zenei titánMünchenski Bayern proti Real Madridu, to je dvoboj titanov za nogometne sladokusce. ▸ A Bayern München a Real Madrid ellen, a focirajongóknak ez a titánok viadala.
Komisija je bila sprva tarča kritik, da cilja z davkom na ameriške digitalne titane Google, Amazon in Facebook. ▸ A bizottságot először az a kritika érte, hogy az adókkal az amerikai digitális titánokat, a Google-t, az Amazont és a Facebookot célozta meg.
Sopomenke: kolos
3. (bajeslovno bitje) ▸ titán
Kronos, poveljnik titanov, je denimo po navodilu matere s srpom kastriral lastnega očeta. ▸ Kronos, a titánok vezére, anyja utasítására sarlóval kasztrálta saját apját. - Tīthōnus -ī, m (Τιϑωνός) Titón, Laomedontov sin, Priamov brat, soprog Eos (Avrore), Memnonov oče. Eos je pri Zevsu zanj izprosila nesmrtnost, pozabila pa mu je izprositi večno mladost, zato se je vedno bolj krčil in grbančil, dokler se ni spremenil v kobilico oz. črička: Ci., V., H., O.; apel. o nekem starcu: tremulus Tithonus Pl. — Od tod adj.
1. Tīthōnius 3 Titónov, titónijski: coniux Tithonia ali subst. Tīthōnia -ae, f (sc. dea) Titón(ij)ka = Eos (Avrora): O.
2. Tīthōnis -idis, f (Τιϑωνίς) Titónida, Titónka = Avrora: Stat. - titiō2 -āre (onomatop. beseda) čivkati (o vrabcih): Suet. fr.
- titolare2
A) v. tr. (pres. titolo)
1. ekst. šalj. obkladati:
titolare qcn. di stupido koga obkladati, zmerjati s tepcem
2. kem. titrirati
3. nasloviti, naslavljati (knjigo, film itd.)
B) v. intr. publ. iziti z naslovom, s člankom, prispevkom:
tutti i quotidiani oggi titolano sulla guerra del golfo vsi dnevniki so danes izšli z naslovi o zalivski vojni