Franja

zbudíti (r)éveiller ; figurativno (spomine) évoquer, rappeler, remémorer ; (strah, zaupanje) inspirer, faire naître, susciter ; (čustva) éveiller, provoquer

pozornost zbuditi attirer l'attention, faire sensation
zbuditi se se réveiller, s'éveiller
ni ga mogoče zbuditi on n'arrive pas à le réveiller

zdàj maintenant, à présent

do zdaj jusqu'à maintenant (ali à présent), jusqu'ici
od zdaj naprej à partir de maintenant, à partir de ce moment, dorénavant, désormais
že zdaj dès maintenant, dès à présent
za zdaj pour le moment (ali l'instant)
zdaj … zdaj … tantôt … tantôt…
zdaj pa zdaj de temps en temps, de temps à autre
zdaj tu, zdaj tam par-ci, par-là, çà et là, ici et là

zdàj

A) adv.

1. adesso, ora; poc'anzi:
ura je zdaj točno enajst adesso sono le undici in punto
zdaj je bil tu era qui poc'anzi

2. (izraža, da se je dejanje godilo v preteklosti) ormai:
zaslutil je nevarnost, toda zdaj ni bilo časa za umik presentiva il pericolo, ma ormai era troppo tardi per ritirarsi

3. (poudarja zahtevo) ora:
zdaj pa povej, kod si hodil tako dolgo e ora dimmi dove sei stato tutto questo tempo

4. pren. (izraža nasprotje s povedanim) adesso, ancora; poi:
tako mislim jaz, vi naredite zdaj, kakor vam drago così la penso io, voi poi fate come vi pare
si zdaj pomirjen? adesso hai il cuore in pace?
še zdaj ne verjameš? ancora non credi?

5. zdaj ... zdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora... ora:
pesem je zdaj žalostna, zdaj vesela la canzone è ora triste, ora allegra

6. zdaj zdaj (izraža, da se bo dejanje zgodilo v bližnji prihodnosti) or ora, a momenti; stare per, essere sul punto di:
zdaj zdaj bomo doma a momenti siamo a casa
zdaj zdaj se bo zgrudil sta per svenire

7. zdaj ko ora che, dal momento che:
zdaj ko smo dobili denar, bomo poravnali dolgove dal momento che abbiamo i soldi salderemo i debiti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdaj ali nikoli ora o mai più
mislil je že, da bo postal šef, zdaj pa nič era già sicuro di esser promosso capo, e invece niente
kaj pa zdaj? e ora?
za zdaj (trenutno) per ora, per adesso
že zdaj fin d'adesso
zdaj pa smo res v kaši! adesso sì che stiamo freschi!
zdaj se začnejo zapleti qui comincia il bello
zdaj se pa pokaži! qui ti voglio!, qui ti volevo!

B) inter. (izraža trenutek, v katerem naj se dejanje zgodi) via:
pripravljeni, pozor, zdaj! attenzione, pronti, via!

zdéti se sembler, paraître, avoir l'air de

kakor se zdi à ce qu'il semble (ali paraît)
kakor se vam zdi à votre idée (ali gré, guise), comme bon vous semble
zdi se, da on dirait (ali il semble) que (+ ind.)
zdi se, da ga je strah il semble avoir peur, on dirait qu'il a peur, il a l'air d'avoir peur
samo tako se zdi ce n'est qu'une apparence (ali un trompe-l'œil)
znan se mi zdi il me semble que je le connais
kaj se vam zdi? quel est votre avis?

zdéti se parecer

kot se zdi a lo que parece
zdi se, da je utrujen parece estar cansado
zdi se, da tega ne vedó parecen no saberlo
kaj se ti zdi? ¿qué te parece?
kakor se Vam zdi como le parezca
ne zdi se mi slabó no me parece mal
kako se ti zdi kravata? ¿qué te parece esta corbata?

zdivjáti (-ám) perf.

1. inselvatichirsi

2. pren. lussureggiare, crescere disordinatamante (di piante)

3. imbizzarrire

4. galoppare via

5. impazzire, sfrenarsi, rompere tutti i freni; montare sulle furie:
v vojni ljudje zdivjajo in guerra gli uomini rompono tutti i freni
zdivjati v strašni jezi montare su tutte le furie

6. pren. (pojaviti se z veliko silo) scatenarsi, sfrenarsi (di uragano, temporale)

zdrápati (-am) perf.

1. pren. (poškodovati, uničiti) danneggiare, dissestare:
deževje je zdrapalo cesto le piogge hanno dissestato la strada

2. nareč. (scefrati) rompere, stracciare, logorare

zdràv bien portant, en bonne santé; sain ; (koristen zdravju) salubre, salutaire

zdrav ko riba biti être plein de santé, respirer la santé, se porter comme un charme
zdrav biti être en bonne santé (ali bien portant), aller bien, se bien porter
imeti zdravo pamet avoir du bon sens (ali le sens commun)
čil in zdrav sain et sauf
zdrav na telesu in duhu sain de corps et d'esprit
zdravo podnebje climat moški spol sain (ali salubre)
zdrava prehrana nourriture saine
zdravi zobje dents saines
zdrav(o)! (pozdrav) salut!, bonjour!, au revoir!
ostanite zdravi! portez-vous bien!

zdravílo (-a) n

1. medicina, medicinale, medicamento, farmaco, rimedio:
predpisati zdravila prescrivere medicine
jemati zdravila prendere le medicine
delovanje, učinkovanje zdravila azione, effetto della medicina
blago, močno, učinkovito zdravilo una medicina leggera, potente, efficace
zdravilo proti kašlju rimedio contro la tosse
zdravilo za pomirjanje živcev calmante, sedativo
zdravilo za srce cardiotonico, cordiale
zdravilo za oči gocce per gli occhi, collirio
domača zdravila farmaci casalinghi
magistralno zdravilo galenico magistrale
oficinalno zdravilo farmaco, preparato officinale
peroralno zdravilo medicina perorale
zdravilo za notranjo, zunanjo uporabo medicina per uso interno, esterno
zdravilo proti krčem antispastico
zdravilo proti revmi antireumatico
zdravilo proti vnetjem, proti vročini antiflogistico, antipiretico

2. pren. medicina, rimedio; balsamo:
čudežno zdravilo toccasana

zdráviti (-im)

A) imperf. curare; trattare (medicalmente); guarire; medicare:
zdraviti bolnike curare i malati
otroka zdraviti z antibiotiki curare il bambino con antibiotici
zdraviti rano curare, medicare la ferita
pren. zdraviti mačka riprendersi dalla sbornia
pren. zdraviti vojne rane curare, eliminare le ferite inferte dalla guerra
bolje je preprečevati kot zdraviti prevenire è meglio che curare

B) zdráviti se (-im se) imperf. refl. curarsi; essere in cura:
zdraviti se v bolnišnici essere in cura all'ospedale
zdraviti se s čajem, z dieto, z oblogami curarsi con tisane, con una dieta, con impacchi

zdrávje salud f

na zdravje! ¡salud!
na Vaše zdravje! ¡a su salud!
kipeč od zdravja rebosante de salud; de pujante salud
zdravju škodljiv nocivo (ali perjudicial) a la salud
biti pri dobrem zdravju tener (ali disfrutar de) buena salud
kako kaj (Vaše) zdravje? ¿cómo está de (ali cómo le va) su salud?
kipeti od zdravja rebosar salud, vender salud
piti komu na zdravje beber a la salud de alg

zdravník médecin moški spol , docteur moški spol, familiarno toubib moški spol

hišni zdravnik médecin de famille
ladijski zdravnik médecin de bord
sodni zdravnik médecin-légiste
zdravnik specialist (médecin) spécialiste moški spol
splošni zdravnik médecin de (ali docteur en) médecine générale
šolski zdravnik médecin scolaire, médecin inspecteur des écoles
telesni zdravnik médecin particulier (ali personnel, attitré)
ušesni zdravnik auriste moški spol, otologiste moški spol
višji zdravnik médecin chef
vojaški zdravnik médecin militaire, familiarno major moški spol, toubib moški spol
zdravnik za ženske bolezni gynécologue moški spol, gynécologiste moški spol
zdravnik za dnševne bolezni aliéniste moški spol, psychiatre moški spol
poslati po zdravnika aller chercher (ali faire venir, appeler) le médecin
vprašati zdravnika za svet consulter un médecin

zdravník (-a) | -íca (-e) m, f medico; ekst. dottore (-essa):
zdravnik za pljučne bolezni specialista per le malattie polmonari
zdravnik za duševne bolezni alienista
zdravnik za živčne bolezni specialista per le malattie nervose
očesni zdravnik oculista
zobni zdravnik odontoiatra, pog. dentista
zdravnik za kožne bolezni dermato-venereologo; (specialista) pelle e veneree
občinski, lečeči, sodni zdravnik medico condotto, curante, legale
zdravnik specialist, zdravnik splošne medicine (medico) specialista, medico generico
zdravnik pregleduje, zdravi paciente il medico visita, cura i pazienti
poklicati zdravnika chiamare il medico, mandare per il medico
iti k zdravniku andare dal medico
ambulantni zdravnik medico generico
družinski zdravnik medico di famiglia
ladijski zdravnik medico di bordo
dežurni, oddelčni zdravnik medico di turno, di reparto
otroški zdravnik pediatra
šolski zdravnik medico scolastico
vojaški zdravnik medico militare

zdrkávati (-am) | zdŕkniti (-em) imperf., perf.

1. scivolare, sdrucciolare, slittare:
jermen pogosto zdrkava la cinghia di trasmissione slitta spesso
kaplje zdrkavajo po šipi le gocce sdrucciolano sul vetro

2. pren. (znižati se) cadere, calare:
cene nekaterih izdelkov so občutno zdrknile i prezzi di taluni prodotti sono calati sensibilmente

3. pren. cadere, sprofondare; ridursi:
zdrkniti v nezavest cadere svenuti, svenire
zdrkniti v spanec sprofondare nel sonno

4. med. scivolare fuori, erniare, prolassare, lussare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda mu je zdrknila z jezika la parola gli sfuggì di bocca
pogled mu je zdrknil na poslušalce sorvolò con lo sguardo gli acoltatori
sonce je zdrknilo za goro il sole è calato dietro i monti
dogodek mu je zdrknil iz spomina l'avvenimento gli era sfuggito dalla memoria
glava mu je zdrknila na prsi la testa gli si afflosciò sul petto
zdrkniti skozi stranska vrata squagliarsela per una porta secondaria
zdrkniti v copate, v hlače infilarsi le pantofole, i pantaloni
zdrkniti mimo sfrecciare davanti

zdrobíti (-ím)

A) perf. ➞ drobiti frantumare, sgretolare, sminuzzare, sbriciolare, scheggiare; (kašo) spappolare; tritare;
zdrobiti steklo frantumare un vetro
zdrobiti v prah polverizzare
pren. zdrobiti spone spezzare le catene, liberarsi
zdrobiti sovražnikovo vojsko sbaragliare l'esercito nemico

B) zdrobíti se (-ím se) perf. refl. frantumarsi, spappolarsi, sfracellarsi

zdrsávati (-am) | zdŕsniti (-em) imperf., perf.

1. scivolare, sdrucciolare, slittare:
noge so mu zdrsavale na mokri travi i piedi sdrucciolavano sull'erba bagnata

2. avt. slittare, sbandare:
zaradi mokrega cestišča je avtomobil zdrsnil s ceste l'auto sbandò di strada a causa della carreggiata bagnata

3. pren. (neopazno iti, oditi) andarsene quatti quatti

4. pren. (znižati, zmanjšati se) calare, scendere:
temperatura je zdrsnila pod ničlo la temperatura è calata sotto lo zero
zdrsniti po družbeni lestvici scendere nella gerarchia sociale

5. pren. sfuggire, scappare; cadere; sprofondare:
beseda mu je zdrsnila z jezika gli scappò detto
zdrsniti v pozabo cadere nel dimenticatoio
zdrsniti v nezavest cadere svenuti, svenire
zdrsniti v žalost sprofondare nella malinconia
pogovor je zdrsnil od vremena na dogodke v mestu il discorso passò dal tempo agli ultimi avvenimenti cittadini
zdrsniti na kolena cadere in ginocchio
zdrsniti v čevlje, hlače infilare le scarpe, i pantaloni

združeváti (-újem) | zdrúžiti (-im)

A) imperf., perf.

1. unire, combinare; legare:
združevati besede v stavke unire le parole in proposizioni

2. collegare:
stavbi združuje pokrit hodnik i due edifici sono collegati per mezzo di una galleria

3. (biti skupen) unire, accomunare:
skrb za otroke združuje starše in učitelje la sollecitudine per i ragazzi unisce genitori e maestri

4. combinare, conciliare:
združevati prijetno s koristnim combinare l'utile e il dilettevole

5. assommare, accoppiare:
kritika naj združuje pravičnost in ostrino la critica accoppi obiettività e rigore

6. ekst. unire, unificare:
združiti Evropo unificare, unire l'Europa

7. cumulare:
združevati več funkcij cumulare le cariche
ekon. združevati, združiti v konzorcij consorziare

B) združeváti se (-újem se) | združíti se (-im se) imperf., perf. refl.

1. unirsi, fondersi:
predmestna naselja se združujejo z mestom i quartieri periferici si congiungono alla città

2. collegarsi, associarsi; coalizzarsi:
gospodarsko, strokovno se združevati associarsi economicamente, professionalmente
politično se združevati coalizzarsi
polit. proletarci vseh dežel, združite se! proletari di tutto il mondo, unitevi!

3. (imeti spolni odnos) accoppiarsi; copulare

združljív (-a -o) adj. conciliabile, riunibile; compatibile:
funkciji nista združljivi le due cariche non sono compatibili
to je malo združljivo z njegovim prepričanjem ciò è difficilmente conciliabile con le sue convinzioni

zdržáti (-ím)

A) perf.

1. sopportare, sostenere; resistere (a):
zdržati preizkušnje sostenere le dure prove
zdržati mučenje sopportare le torture
zid silovitega sunka ni zdržal la parete non resistette al terribile urto
ta rastlina dolgo zdrži brez vode questa pianta resiste a lungo senza acqua

2. resistere, tener duro, tener testa:
zdržati konkurenco tener testa alla concorrenza

3. (ostati kje kljub neugodnim okoliščinam) resistere:
doma ne zdržim niti en dan več a casa non resisto più un solo giorno

4. (biti sposoben premagati željo po čem) resistere, farcela:
ne zdrži brez cigaret non ce la fa senza sigarette

5. (ostati dober, uporaben) resistere; mantenersi, conservarsi (buono, utilizzabile):
na hladnem bo meso zdržalo al freddo la carne si manterrà buona
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
denar mu ne zdrži pod palcem ha le mani bucate
predstava ne zdrži kritike uno spettacolo che non regge alla critica
ne zdržati pogleda abbassare gli occhi, non poter guardare in volto

B) zdržáti se (-ím se) perf. refl.

1. astenersi:
zdržati se kajenja, pitja astenersi dal fumo, dagli alcolici
zdržati se glasovanja astenersi dal voto

2. trattenersi:
rad bi odvrnil, pa se je zdržal stava per ribattere ma poi si trattenne

zél, zlà, zlò mauvais, méchant

zli duh esprit malin, malin moški spol
biti zle volje être de mauvaise humeur
za zlo vzeti prendre mal, trouver mauvais, prendre en mauvaise part
ne jemljite mi tega za zlo! ne le prenez pas mal!